Danes se spominjamo 10. obletnice preboja zadnje, 11. pregrade Barbarinega rova v rudniku Huda jama. V knjigi Huda jama- Skrito za enajstimi pregradami so avtorji (Alić, Ferenc, Jamnik) zapisali: “Ko je bil po 64 letih dostop v rov spet odprt, smo zagledali najprej prvo okostje in za njim še eno. Stopali smo čez množico obuval in zank, s katerimi so bile žrtve zvezane. Želeli smo priti čim prej do jaškov. Ko smo prišli do njega, smo s svetilkami svetili v globino, vendar razen brun v globini šest ali sedem metrov v temi človeških ostankov nismo videli… Kljub nevarnosti, da zdrsnemo v jašek, smo se splazili preko nasutja in odšli naprej. Odprl se nam je pogled na nepregledno in kljub vsem poprejšnjim predvidevanjem, nepredstavljivo množico trupel… Stali smo pred ogromno belo gmoto, ki ji nismo videli konca. Pred množico nerazpadlih trupel…”
Na prvi ogled v notranjost morišča, takoj po prebitju zadnje pregrade, je takratno ekipo (kriminalist Milan Vogrinc s skupino, vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik, zgodovinar dr. Mitja Ferenc, vodja Službe za vojna grobišča Marko Štrovs in snemalec Jože Jagrič) vodil Mehmedalija Alić, ki je skupaj z rudarji prebil zadnjo pregrado.
Zločin brez zločincev
Spomnimo. Konec marca 2017 je celjski tožilec Ivan Žaberl zavrgel kazensko ovadbo Romana Leljaka zoper Benjamina Žižmonda, komandanta 1. bataljona 3. brigade 1. divizije Knoja, ki je bila udeležena pri izvajanju množičnih likvidacij v Hudi Jami leta 1945. Po mnenju tožilca ni bilo zbranih dovolj dokazov za poveljnikovo odgovornost, poleg tega je pred šestimi leti umrl, tudi zato pregon ni več mogoč. Podobno je menil tudi kriminalist Pavel Jamnik, ki je Žižmonda osebno zaslišal in se pogovarjal s pričami ter njihove izjave objavil v knjigi Poročilo 2 Huda jama – skrito za enajstimi pregradami. Komunistični zločinci so tako ostali nekaznovani za pomor 1.400 ljudi.
O tem in krvavi revoluciji govori pretresljivi dokumentarni film Romana Leljaka “Huda jama, strogo čuvana tajna” in o času, ko je bilo za nekatere odkritje tisoče zverinsko pobitih prehudo, za nekatere streznitev, za takratnega predsednika dr. Danila Turka pa nekaj dni kasneje ob dnevu žena drugorazredna tema.
VIDEO: Huda jama, kraj zločina
PREBERITE TUDI: Grozljiva izpoved Mehmedalije Alića, ki je prvi vstopil v rov sv. Barbare: Povedal, kako je snemal lase, spete v kite, z lobanj umorjenih deklet
Uradno sporočilo ob 10. obletnici odkritja Hude Jame: Grobišče bo kmalu del projekta ekomuzeja občine Laško?!?
V lanskem letu je komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč uredila 36 prikritih vojnih grobišč do faze, ki omogoča pripravo predloga za vpis grobišča v registra vojnih grobišč in nepremične kulturne dediščine, izvedla izkop in pokop žrtev iz šestih prikritih vojnih grobišč in potrdila oziroma sondirala 55 prikritih vojnih grobišč ter izvlek odpadkov iz Brezna pri Debliških livadah v občini Kočevje.
“V Sloveniji smo od okoli 600 lokacij do zdaj potrdili in dokumentirali 233 grobišč in morišč. V zadnjih treh letih od uveljavitve zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev smo uredili in označili 162 grobišč. Pri tem smo našli ostanke več kot 2500 žrtev, od katerih je bilo pokopanih okoli 1600, od tega več kot 1400 iz Hude Jame,” je za STA povedal predsednik komisije Jože Dežman.
V tekočem letu je za delo komisije v državnem proračunu zagotovljenih 500.000 evrov. Na podlagi izkušenj izvajanja aktivnosti pri postopkih odkrivanja prikritih vojnih grobišč v letih 2015-2018, se je komisija odločila, da bo tudi v tem letu ena od prednostnih nalog ureditev in dopolnitev baze vojnih grobišč z ustreznimi evidencami in ažurnimi podatki.
V ta namen bo spletno aplikacijo grobišča vsebinsko nadgradila glede na spremenjene razmere na terenu v zadnjih letih. Gre za popravke in nadgradnjo preko 600 lokacij na več kot desetih vnosih in za vpis okoli 150 novih lokacij. V tem letu bo komisija po Dežmanovih navedbah vzpostavila tudi svojo spletno stran, na kateri bo predstavljeno njeno delo in pomembnejši dokumenti.
Letos načrtujejo sondiranje oziroma pripravljalna dela za dostop do posmrtnih ostankov v grobišču Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer je po podatkih iz evidence prikritih grobišč eno največjih grobišč slovenskih žrtev, tam ležijo posmrtni ostanki najmanj 1500 žrtev. Po predvidevanjih komisije bodo postopki potrjevanja, prekopa in ureditve grobišča trajali nekaj let.
Komisija v tem letu načrtuje podrobnejši pregled plasti, ki so v Breznu pri Debliških livadah v občini Kočevje ostala še nepregledana. Po izvleku odpadkov v breznu oktobra lani niso naleteli na človeške ostanke. V primeru takšne najdbe pa bo komisija opravila njihov iznos.
Sicer pa bo komisija po Dežmanovih besedah svoje aktivnosti ponovno usmerila v pridobitev ustrezne lokacije za pokop posmrtnih ostankov umorjenih Romov z Mačkovca, Iške in Sodražice. Znano je, da so v ljubljanski mestni občini dejali, da na osrednjem mestnem pokopališču Žale zanje ni prostora.
Ob tem je izrazil upanje, da bo v doglednem času ustanovljen zavod za vojna grobišča, ki bi ustrezno skrbel in urejal vsa vojna grobišča v Sloveniji in slovenska v tujini. Zdaj je večina grobišč, tudi partizanskih, zanemarjena in slabo dokumentirana. “Z zavodom pa bi dobili urejeno stanje, vsaj načeloma bi vse žrtve imele pravico do spomina in groba, kjer mrtvi ne bi bili več talci ideologije, ampak bi bili predmet ustrezne državne skrbi,” je še dodal Dežman.
