Stanislav Lipovšek, celjski škof, je papežu ponudil svoj odstop. Dopolnil je namreč 75 let, to je storil zaradi splošnega navodila Cerkve za škofe, ki to starost izpolnjujejo, danes poroča Celjski glasnik.
V začetku tega meseca je škof Stanislav Lipovšek praznoval svojo zlato mašo. V Vojniku, njegovi rojstni župniji, bo ponovitev zlatomašnega slavja konec meseca avgusta. Za celjskega škofa je Benedikt XVI. imenoval Lipovška leta 2010, ko je slednji nasledil prvega celjskega škofa Antona Stresa, poznejšega ljubljanskega nadškofa.
Papež Frančišek bo o ponujenem odstopu odločil osebno, po posvetovanju s sodelavci, med katerimi je tudi apostolski nuncij v Sloveniji. Različna dejstva, tudi zdravstveno stanje posameznega škofa, pa so tista, ki vplivajo na odločitev o odstopu.
Za zdaj ni znano, kdo bi lahko nasledil Lipovška, prav tako ni znano, ali bo papež Lipovškov odstop sprejel še letos. Znano je, da papež lahko ne glede na dopolnjenih 75 let škofom ordinarijem podaljša službo za določen čas. Tako je na primer ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar dobil naslednika leta 1997, ko je sam dopolnil že 77 let, kar pomeni, da je dočakal upokojitev dve leti po dopolnjeni kanonični starosti, pri kateri se škofje ordinariji odpovedo službi.
Glede možnega naslednika naši viri menijo, da bi bila najbolj elegantna rešitev, če bi vodenje celjske škofije prevzel upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek, seveda kot apostolski administrator. Ob tem naši viri dodajajo, da bi s tem Sveti sedež priznal, da je bila prisilna upokojitev nadškofov Stresa in Turnška pred nekaj leti velika napaka, zato je imenovanje Turnška le malo verjetno. Še najbolj verjetno je, da bi vodenje celjske škofije prevzel duhovnik iz redovnih vrst. Prav sedaj se namreč izteka drugi mandat generalnega vikarja kapucinskega reda Štefana Kožuha, ki se ga je omenjalo kot kandidata za ljubljanskega nadškofa.
Jeseni letos bo 75 let dopolnil tudi novomeški škof Andrej Glavan, vendar v Novem mestu v letošnjem letu verjetno še ne bo prišlo do zamenjave.
So pa nekateri hrvaški mediji v zadnjem času pisali o tem, da bo v kratkem prišlo do upokojitve zagrebškega nadškofa kardinala Josipa Bozanića, čeprav slednji še ni dopolnil niti 70 let. Bozanić je bil za škofa sicer imenovan zelo mlad – leta 1989 je pri svojih 40 letih postal pomožni škof škofije Krk, ki jo je nekdaj vodil znani slovenski teolog Anton Mahnič, ki je na Krku tudi pokopan. Leta 1997 je postal zagrebški nadškof, kasneje je bil imenovan tudi za kardinala. Kot pišejo mediji, bi bil lahko za zagrebškega nadškofa imenovan dosedanji puljsko-poreški škof Dražen Kutleša, doktor cerkvenega prava, sicer doma iz Hercegovine. Kutleša naj bi bil zadolžen za odnose z državo, saj je doslej že urejal zelo občutljiv primer starega benediktinskega samostana v Dajli, želja Svetega sedeža pa je, da odnose z državo ureja prvi človek Cerkve na Hrvaškem. Po nekaterih namigih pa naj bi bil papež Frančišek nezadovoljen z razmerami v Cerkvi na Hrvaškem, ki naj bi se politično preveč nagibala na desno stran.
Je pa medijska poročanja o upokojitvi Bozanića že demantiral predsednik hrvaške škofovske konference Želimir Puljić, sicer zadarski nadškof. Publicist Silvije Tomašević pa je dejal, da ni razlogov za predčasno razrešitev škofa ordinarija, razen če gre za težke primere odgovornosti za finančne malverzacije ali za prikrivanje pedofilije.
