Piše: Vančo K. Tegov
Celje daje veliko na svojo zgodovino, posebej na bolj oddaljeno in mnogo bolj pomembno, ki ga tudi prikazuje kot nekoč eno pomembnejših v tem delu Evrope.
Ta zgodovina je mestu in nam Celjanom v čast in ponos kakor smo ponosni na vse tiste, ki so na kakršenkoli način pustili svoj pečat in prispevek pri tem. Tako je tudi s svetim Maksimilijanom Celjskim.
Knežje mesto je pravkar končanem koncem tedna znova zaživelo v duhu zgodovinske, kulturne in verske dediščine, ob praznovanju 3. Maksimilijanovega dne, posvečenega zavetniku mesta, svetemu Maksimilijanu Celjskemu.
Kdo je sveti Maksimilijan Celjski?
Življenje škofa, ki je deloval in umrl mučeniške smrti prav v naših krajih, opisuje Vita et miracula s. Maximiliani, vir s konca 13. stoletja. Po zapisu naj bi se Maksimilijan rodil v Celeji (današnjem Celju). Po smrti staršev je podedoval veliko premoženje, ki pa ga je razdal revežem, sužnje, ki so delali v njihovi hiši, pa osvobodil. Po šolanju v Rimu je bil posvečen v duhovnika, papež Sikst II. ga je zaradi njegovega zglednega življenja posvetil v škofa in poslal nazaj v domovino oznanjat evangelij. Izročilo pravi, da se je najprej naselil kot škof v Laureacu (današnji Lorch) na zgornjem Avstrijskem. Proti koncu življenja naj bi se ustavil tudi v rodni Celeji, kjer ga je rimski sodnik in cesarjev namestnik Eulasius nagovarjal naj preneha z oznanjevanjem in se pridruži poganski veri. Ker je Maksimilijan kljub grožnjam ostal zvest krščanstvu, ga je dal Eulasius leta 284 obglaviti. Legenda pripoveduje, da je na kraju, kjer se je glava mučenca dotaknila tal, začel izvirati studenec, ki naj bi imel zdravilno moč.
Celjanom in Celjankam in svetemu Maksimilijanu na ljubo Park svetega Maksimilijana
Sobota je bila v znamenju dogajanj v starem mestnem jedru. Osrednji poleg vseh zanimivosti povezanimi z godovanjem, je predstavitev romana Maksimilijan Celjski naše svetovne popotnice Alme Maksimilijane Karlin s strani filozofa, pisca in duhovnika, gospoda Branka Cestnika. Knjigo je prav na ta dan izšla pri Celjski Mohorjevi založbi.
V nedeljo, na dan, ko goduje sv. Maksimilijan Celjski, je bila pripravljena slovesnost ob poimenovanju Parka svetega Maksimilijana Celjskega. Na območju današnjega parka, ki ga na severni in vzhodni strani razmejuje Mariborska cesta, na jugu pa Levstikova ulica, naj bi leta 284 obglavili sv. Maksimilijana Celjskega, ki je bil škof in mučenec, zavetnik mesta Celje in sozavetnik Škofije Celje. Območje parka je bilo v času od srednjega veka do 19. stoletja cilj številnih romarjev, ki so pričali o zdravilni moči studenca. Slovesnosti, na kateri je zbor Collegium Vocale Celje pod vodstvom Bernarde Kink Preložnik krstno izvedel skladbo Maksimilijan Celjski, avtorice besedila in glasbe Tadeje Vulc. Park svetega Maksimilijana, ki je v nedeljo doživel svoj krst, je bil odlično zapolnjen.
Maksimilijanov dan se je med Celjankami in Celjani se je zelo dobro prijel. Pravzaprav je ta dan, dan godovanja svetega Maksimilijana Celjskega, postal neuradni jesenski občinski praznik. Vloga Maksimiljana Celjskega je zelo pomembna za krepitev in ohranjanja krščanstva na teh prostorih, kar je na koncu koncev plačal s svojim življenjem. Zgodba je vsekakor več kot vredna, kljub dolgim stoletjem, da tudi v njegovem Celju in tudi v našem današnjem, ima takšen pomen. Celjani pa smo ponosni, da se tudi po tem postavimo ob bok mestom z dušo, tradicijo ter žlahtno preteklostjo. Obenem pa poudarjamo njegovo vlogo povezovanja, ki jo je imel v deželah severneje od nas kjer je prav tako čislan. Prav ta kraj kjer je od danes naprej tudi Park svetega Maksimiljana in v katerem stoji Maksimilijanova cerkev, je pomemben kulturno verski spomenik in je povezan z vso našo zgodovino, s Trubarjem, ki je tej cerkvi maševal, v današnjem času pa se v njem izvaja bogoslužje za pravoslavne vernike, v čast Katarini Brankovič, grofici in celjski kneginji ter soprogi Ulrika II. Celjskega, prvi pravoslavki na naših tleh, s čimer se samo potrjuje pomembnost in značaj ter sloves tega kraja na katerem smo stali.
Po končani slovesnosti je v cerkvi sledila sveta maša v čast zavetnika mesta sv. Maksimilijana Celjskega, ki jo je vodil celjski škof Maksimilijan Matjaž. Celje in Celjanke ter Celjani so tako praznik sklenili z duhovnim in umetniškim poklonom svojemu zavetniku.
