10.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 12 aprila, 2021

Bo predsednik Okrožnega sodišča Pogačnik opravil nadzor nad nepravilnostmi pri dodelitvi sodnika Špernjaka v senat zadeve Trenta?

Piše: Luka Perš (Nova24tv)

“Kot je razvidno iz odgovora sodišča, bo predsednik sodišča spoštoval določila 3. odstavka 42.člena ZKP. Vendar pa glede na dejstvo, da gre v predlogu za izločitev prvenstveno za očitek o nepravilni dodelitvi spisa in s tem tudi do hudih kršitev pravic moje stranke, gospoda Janeza Janše, pričakujemo, da bo predsednik Okrožnega sodišča gospod Marjan Pogačnik, ki je odgovoren za pravilno izvrševanje sodne uprave (146.člen Sodnega reda) ravnal v skladu z 147.členom Sodnega reda in o tem obvestil predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, da opravi nadzor nad nepravilnostmi pri dodelitvi zadeve sodnikom, ki po naših ugotovitvah v zadevi ne bi smeli odločati,” se je odzval odvetnik aktualnega predsednika vlade v zadevi Trenta Franci Matoz.

Sodna farsa v zadevi Trenta se nadaljuje. V našem mediju smo že poročali, da so po dolgotrajnem vodenju postopka lansko leto vložili obtožnico proti predsedniku vlade Janezu Janši zaradi preprodaje zemljišča v Trenti. Pri tem pa se sodna oblast poslužuje nenavadnih in celo spornih manevrov, ki so omajali videz nepristranskosti in neodvisnosti. Kot je znano, je prišlo v postopku do zamenjave sodnika Tomaža Bromšeta z Davidom Špernjakom v tričlanskem senatu, ki ga sestavljajo še sodnica Milena Turuk in Irena Škulj Gradišar. 

Ker je v postopku prišlo do zamenjave sodnika, ki bi odločal o ugovoru Janše zoper obtožnico, je Janšev odvetnik prepričan, da sodišče ne bi smelo naknadno zamenjati sodnika v senatu, prav tako pa je dodal, da je vprašljivo pristransko sojenje Špernjaka v omenjeni zadevi, saj so prepričani, da je bil pod mentorstvom Primoža Gorkiča deležen subjektivnega vpliva o Janši. Matoz pa je sedaj podal še zahtevo za dopolnitev zahteve za izločitev sodnikov in sicer z opozorilom, da so zadevo napačno razporedili specializiranemu oddelku. Prav tako Janševa obramba še zahteva javno obravnavo ugovora zoper obtožnico, torej javno sejo senata v spremenjeni sestavi.

Primer mora pod nadzor vzeti Višje sodišče
V zvezi z vprašanji v zadevi Trenta so nam iz Okrožnega sodišča v Ljubljani odgovorili, da vložena zahteva za izločitev sodnega senata obravnava po določbah Zakona o kazenskem postopku. V nadaljevanju povedo, da o izločitvi senata lahko odloči predsednik sodišča ter da pred odločitvijo uporabi tretji odstavek 42. člena. V tem členu piše, da preden se izda sklep o izločitvi, je potrebno dobiti izjavo sodnika, sodnika porotnika oziroma predsednika sodišča, po potrebi pa se opravijo tudi druge poizvedbe. Šele nato sledi odločanje predsednika sodišča.

 

Za mnenje smo povprašali odvetnika Janeza Janše, Francija Matoza. Le ta pričakuje, da bo predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik kot odgovorna oseba za pravilno izvrševanje sodne uprave (146. člen Sodnega reda) ravnal v skladu z 147. členom Sodnega reda. V tem členu piše, da opravljanje zadev sodne uprave prvostopenjskih sodišč nadzoruje predsednik višjega sodišča, opravljanje zadev sodne uprave delovnih sodišč in socialnega sodišča nadzoruje predsednik višjega delovnega in socialnega sodišča, na sodiščih vseh stopenj pa predsednik vrhovnega sodišča in služba za nadzor, ki deluje v okviru ministrstva. Zato odvetnik Matoz pričakuje, da bo Marjan Pogačnik o tem obvestil predsednika Višjega sodišča Antona Panjana, da opravi nadzor nad nepravilnostmi pri dodelitvi zadeve sodnikom, ki po ugotovitvah v zadevi ne bi smeli odločati

.

 

Prav primer Trenta spominja na dolgo zgodovino skonstruiranih afer, ki jih doživlja Janez Janša in stranka Slovenska demokratska stranka. Spomnimo samo na protipravni proces Patria, ko je čast slovenskega sodstva rešilo Ustavno sodišče, ki je sodbo razveljavilo. Primer je zastaral, ne glede, da je ustavno sodišče že v odločbi dalo namig, da bi moralo v ponovnem sojenju priti do oprostilne sodbe. S tem pa so v slovensko javnost poslali sporočilo, da nad Janšo še vedno visi senca dvoma.

147. člen Sodnega reda. (Foto: Vlada RS)

Naknadno izbiro sodnika prepoveduje že ustavna določba
Vnaprej določena pravila morajo izključiti diskrecijo kateregakoli organa pri določanju sodnika, ki odloča o posamezni zadevi. Ta pravila ne smejo puščati nobene nepotrebne negotovosti in nedoločnosti pri izbiri sodnika, skupaj z ustavo pa ščiti naslovnike pred samovoljo organov državne oblasti. Kot je bilo ugotovljeno iz navedenega “ročnega vpisnika” ni moč ugotoviti ali so bili sodniki razporejeni pravilno, prav tako tega ni moč ugotoviti iz pojasnila sodišča. Sodni red namreč določa, da mora vpisnik stranki omogočiti preverljivost pravilnosti dodelitve sodnikov, kot že omenjeno pa je prišlo tudi do napake pri podpisu sodnice.

Primož Gorkič ob poziranju s Kombinatkami.  (Vir: Škandal24)

Mentor Špernjaka je bil Primož Gorkič, ki je zagovarjal protipravno sodbo v zadevi Patria
Vsak posameznik ima pravico do nepristranskega sojenja, v nasprotnem primeru lahko pride do izgube zaupanja javnosti v delo sodišča. Z imenovanjem sodnika Špernjaka so prepričani, da gre pri njegovem imenovanju in odločanju za ponoven politično montirani proces, saj gre kot v zadevi Patria dolgotrajnost postopka brez vsakršnega dokaza o kaznivem dejanju. Poleg tega, da je šlo za naknadno odločitev sodnika Špernjaka, o nepristranskosti sojenja priča tudi dejstvo, da je magistriral pod mentorstvom vrhovnega sodnika in profesorja kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani Primoža Gorkiča. Gorkič je bil že v preteklosti neutemeljen kritik ustavne določbe o zadevi Patria, s katero so bile razveljavljene nezakonite sodbe rednih sodišč zoper Janšo, pri tem je šlo za ostro in celo nespodobno kritiko.

Nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša je poveda v časi procesa Patria, da je potrebno Janšo sfukati. (Foto: STA)

Ustavno sodišče je v zadevi Patria odločilo, da je bilo sojenje Janši tudi nepošteno, ker se iz odločanja ni izločil takratni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Gorkič se je na odločitev ustavnega sodišča odzval z zapisom v Delu z naslovom “Patria za telebane, se opravičujem za pravnike”, s katerim je, kot je to pozneje ocenil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, žalil ustavne sodnike že z naslovom. Nato je dvakrat kandidiral za vrhovnega sodnika, saj ga državni zbor pri prvem glasovanju ni podprl.

V preteklosti je imel do Janše izrazito odklonilno stališče in s tem obstaja tudi sum, da je bil njegov študent Špernjak podvržen njegovim stališčem, zato obstaja utemeljeni dvom o nepristranskosti sodnika Špernjaka. Ob koncu ne smete pozabiti besede nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše o Janezu Janši in procesu Patria: “S*ukati ga je potrebno, popolnoma ga je potrebno s*ukati!”

42. člen Zakona o kazenskem postopku.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine