9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Bo po razpadu leve koalicije pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca in odhodku stranke SD v opozicijo Okrožno sodišče v Mariboru končno lahko začelo soditi po zakonu?

Ali je sodnik Matjaž Štok, razvpiti politični sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru, z domnevnimi kršitvami sodniških pooblastil in zakonodaje “priskočil na pomoč” stečajni upraviteljici Meliti Butara na škodo upnikov med katerimi so tudi proračunski uporabniki? Ali gre za ponovitev že videnega scenarija kot v razvpitem primeru POMPE? Ali pod taktirko Okrožnega sodišča v Mariboru dejansko prihaja do “sistematičnih osiromašenj stečajnih mas” nekoč paradnih gospodarskih družb Mariboru (Konstruktor VGR d.o.o. – v stečaju in Mestna vrata d.o.o. – v stečaju) na škodo upnikov? Katere ljubljanske elite, ki protizakonito črpajo na sto tisoče evrov iz stečajnih mas, so si podredile mariborsko pravosodno vejo oblasti?

Okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru Matjaž Štok in njegov sodniški kolega Slavko Gazvoda se, kot smo že pisali nekateri slovenski mediji, redno udeležujeta političnih shodov ene od sedaj že bivših koalicijskih političnih strank Socialni Demokrati (SD). Stranka Socialni Demokrati (SD), ki jo vodi sedaj že bivši predsednik Državnega zbora RS in trenutno še predsednik Socialnih Demokratov (SD) Dejan Židan, je v koaliciji političnih strank, ki jo je vodil Marjan Šarec (LMŠ) v slovenskem gospodarstvu in pravosodju igrala dominantno vlogo. Oba sodnika namreč sodita v krog mariborskih sodnikov, ki so se v preteklosti podpisovali pod sporne odredbe za pregon in pridržanje predstavnikov konkurenčnega političnega tabora Franca Kanglerja.

Okrožni sodnik Matjaž Štok je zaradi političnega delovanja, ki je nezdružljivo z opravljanjem neodvisne sodniške funkcije, že obravnavan v postopku pred Sodnim svetom oziroma njegovo Komisijo za etiko in integriteto, ki jo vodi Nina Betetto. Po naših informacijah je Matjaž Štok med mariborskimi sodniki ponovno prevzel vlogo “glavnega protagonista” pri uresničevanju konkretnih “poslovnih ciljev in koristi za stečajne upravitelje in njihove odvetnike iz Ljubljane”, s katerimi je v svoji dolgoletni sodniški karieri očitno spletel zelo dobre povezave.

Nezakonito vodenje stečajnega postopka ter izčrpavanje

V stečajnem postopku nekoč paradnega gradbinca v štajerski prestolnici gospodarske družbe Konstruktor VGR d.o.o. – v stečaju, je stečajni sodnik Matjaž Štok kljub pravilu veljavne insolventne zakonodaje (ZFPPIPP), da je potrebno v primeru, če sredstva za vodenje stečajnega postopka ne zadoščajo za poplačilo vseh stroškov stečajnega postopka, stečajni postopek ustaviti in preostanek proporcionalno razdeliti med vse upnike, vztrajno ignoriral tovrstne pozive upnikov, med katerimi pa so na njegovo nesrečo tudi proračunski uporabniki Republike Slovenije. Stečajni sodnik Matjaž Štok tako že več let dopušča nezakonito vodenje stečajnega postopka gospodarske družbe Konstruktor VGR d.o.o. – v stečaju in stečajni upraviteljici Meliti Butara iz Ljubljane in njenemu “grozdu pomočnikov” omogoča enormno izčrpavanje stečajne mase družbe Konstruktor VGR d.o.o. – v stečaju, ki imajo za posledico osiromašenje stečajne mase na škodo vseh upnikov.

Samo odvetniške storitve so že presegle znesek 370 tisoč evrov ob tem, da so se stroški za odvetniške storitve za posamezne pravde, iz katerih v stečajno maso ne bo pritekel niti 1 evro, gibali na nivojih nekaj 10 tisoč evrov (konkretno med 40 in 60 tisoč evrov). Na podlagi informacij, ki so javno dostopne na portalu AJPES (konkretni stečajni postopek se vodi pod opr. št. St 1451/2011) je razvidno, da je samo odvetniška pisarna, s katero dela upraviteljica Melita Butara, v konkretnem primeru že prejela vrtoglavih 370 tisoč evrov (točnega podatka stečajna upraviteljica v svojih rednih poročilih noče razkriti), medtem ko se ocena celotnega oškodovanja stečajne mase zaradi neupravičeno vodenega stečajnega postopka giblje po nekaterih izračunih med 550 tisoč do 800 tisoč evrov. Zaradi strokovnih napak stečajnih upraviteljev v zadevi Konstruktor VGR d.o.o. – v stečaju bodo upniki, med katerimi so na žalost poleg bivših delavcev tudi proračunski uporabniki Republike Slovenije, prejeli bistveno nižja poplačila svojih prijavljenih in priznanih terjatev.

Predhodnik stečajne upraviteljice Melite Butare upravitelj Matjaž Polenčič, ki je bil prav tako iz Ljubljane, je v primeru Konstruktor VGR d.o.o. – v stečaju bil krivdno razrešen zaradi hujših kršitev insolventnega zakona (ZFPPIPP) in je bil s strani sodišča tudi pravilno sankcioniran, saj je moral v stečajno maso vrniti že del izplačane upraviteljske nagrade v višini skoraj 20 tisoč evrov. Stečajni postopek nad družbo Konstruktor VGR d.o.o. – v stečaju, bi morala stečajna upravitelja Matjaž Polenčič in Melita Butara zaradi pomanjkanja sredstev, ki bi bila potrebna za vodenje stečaja, ustaviti že leta 2014. Še posebej to velja za upraviteljico Melito Butara, ki je že leta 2014 na seji Upniškega odbora sama izjavila, da sredstev za vodenje stečajnega postopka ni dovolj in da bi morala postopek ustaviti (torej se je upraviteljica zavedala, da sredstev za vodenje stečajnega postopka ni dovolj, opozorilo v zvezi s tem pa ji je izrekel tudi Upniški odbor!), vendar je bila želja po “lahkem in nezakonitem zaslužku” na račun upnikov, med katerimi so tudi proračunski uporabniki Republike Slovenije, za katere med stečajnimi upravitelji velja pravilo, “da se ne znajo pobrigati za svoje premoženje”, preprosto prevelika.

Nadaljevali s protipravnimi procesnimi manevri

Želja po nezakonitem prilaščanju sredstev iz stečajne mase je v primeru stečajne upraviteljice Melite Butara očitno tako močna, da je stečajna upraviteljica z uporabo vseh možnih pravnih trikov stečajni postopek vodila kljub dejstvu, da je imela družba Konstruktor VGR d.o.o. – v stečaju v letu 2019 svoj TRR blokiran več kot pol leta in bi se moral stečajni postopke zaradi nastopa okoliščin “stečaja v stečaju” ustaviti. Če kdaj, potem bi moralo biti stečajnemu sodniku Matjažu Štoku vsaj sedaj popolnoma jasno, da stečajna upraviteljica Melita Butara nima dovolj sredstev za poplačilo vseh stroškov stečajnega postopka.

Vendar je okrožni sodnik Matjaž Štok opisani problem, čeprav so ga upniki na nezakonitosti ves čas opozarjali, ignoriral in z nezakonitimi procesnimi manevri, ki so v nasprotju z ZFPPIPP, vedno znova dovoljeval nadaljevanje stečajnega postopka in omogočal zaslužke na škodo upnikov tako stečajni upraviteljici kot tudi njenemu “grozdu pomočnikov”, čeprav do teh plačil upraviteljica in pomočniki sploh niso bili upravičeni in bi morali dejansko že vse prejete zneske ponovno vrniti v stečajno maso.

Strah sodnikov pred novim odprtjem primera Pompe

Okrožni sodnik Matjaž Štok namreč pripada tisti generaciji sodnikov, ki je sodelovala tudi v odmevnem primeru stečaja družbe Pompe iz Maribora. Kot je znano je pet stečajnih upraviteljev nekaterih nekdanjih največjih mariborskih in drugih družb, kot so TAM, Aerodrom Maribor, Stavbenik Prevalje, Gradis GP Maribor, Štajerska Pivovarna in Tekstilna tovarna Tabor, ob asistenci nekaterih mariborskih sodnikov, družbi Pompe posodilo za več kot 5,4 milijonov evrov denarnih sredstev. Stečajni upravitelji so denar, namesto pri bankah in v nasprotju z zakonom in kar je najbolj sporno, s soglasjem mariborskih sodnikov, ki bi morali nad stečajnimi postopki izvajati zakoniti nadzor, plemenitili pri zasebniku ter od njega, dokler mu niso blokirali računa, prejemali višje obresti. Velika denarna posojila s strani stečajnih upraviteljev podjetju, ki je kasneje končalo v stečaju, so bila torej možna samo na podlagi dovoljenj mariborskih sodnikov, ki bi morali bedeti nad stečajnimi postopki in zagotavljati, da bi ti stečajni postopki potekali v skladu z zakonom.

Zato ne presenečajo informacije o tem, da se po hodnikih stečajnega sodišča v Mariboru še danes šepeta, da med posameznimi sodniki vladata previdnost in strah pred morebitnim ponovnim odprtjem primera Pompe, saj glede na višino povzročene škode upnikom, kazniva dejanja povezana z domnevnimi napakami mariborskih sodnikov še niso zastarala (zastaralni rok je 20 let). V kolikor so te informacije točne, bi morali NPU in pristojna kriminalistična policija preveriti, kateri mariborski sodniki so vodili posamezne stečajne postopke in ali so dejansko izdajali sporna soglasja, ki so botrovala kasnejšim visokim denarnim izgubam na škodo upnikov oziroma oškodovanjem stečajnih mas in v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tudi sprožiti ustrezne (pred)kazenske postopke in posamezna preiskovalna dejanja.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine