Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Če ste pričakovali, da se bo vlada Roberta Goloba v času največje energetske krize, kar jo pomni samostojna Slovenija, ukvarjala z dejanskim blaženjem posledic te krize, ste se bridko motili. Provladni zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je namreč izdal mnenje, da so bili solidarnostni dodatki, ki jih je ljudem razdelila vlada Janeza Janše, nič manj kot diskriminatorni. Slovenke in Slovenci, “nesrečni” prejemniki solidarnostnega dodatka, pa so bili očitno voljni participanti diskriminacije. Gre seveda za absurdno ugotovitev, ki temeljev nima v dejstvih, temveč v incestuoznem razmerju med levimi političnimi strankami in javno upravo.
Urad Zagovornika načela enakosti je sicer svojo odločitev pojasnil tako, da samemu solidarnostnemu dodatku ne gre oporekati legitimnosti. Dobili so ga namreč invalidi, prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka in dodatka za veliko družino ter rejniki. Kar je zmotilo zagovornika enakosti in tudi vlado Roberta Goloba je, da so dodatek prejeli tudi nekateri, ki ga po njihovem mnenju ne bi smeli.
Pa poglejmo, katere skupine ljudi so bile upravičene do dodatka in koliko ljudi je aprila prejelo dodatek, nato pa to primerjajmo s solidarnostnim dodatkom, ki ga je pripravila vlada Roberta Goloba. V času vlade Janeza Janše je bilo do dodatka upravičenih 710 tisoč upravičencev, vrednost solidarnostnega paketa je znašala približno 200 milijonov evrov, poroča Moja Dolenjska. Prejelo ga je:
- 465.000 upokojencev, ki so imeli decembra največ 1000 evrov pokojnine,
- okoli 67.000 upravičencev do denarne socialne pomoči ali varnostnega dodatka, upravičeni do nadomestila za invalidnost,
- okoli 139.000 prejemnikov otroškega dodatka od prvega do šestega dohodninskega razreda,
- okoli 26.000 prejemnikov dodatka za veliko družino in rejniki, ki so imeli decembra sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo.
Solidarnostni dodatek je bil izplačan v višini 150 evrov.
Golobovi mizerni dodatki
Vlada Roberta Goloba je pred koncem poletja sprejela solidarnostni paket, ki se od tega, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, razlikuje v tem, da je veliko manjši, s posledično veliko manjšo finančno težo, predvsem pa zajema drastično manj ljudi. Pa poglejmo, koliko ljudi je zajel Golob s svojimi ukrepi. Do solidarnostnega dodatka je bilo upravičenih le 70,4 tisoč ljudi, za to pa so namenili, oprostite izrazu, mizernih 41 milijonov evrov. Solidarnostni dodatek bo do 1. marca 2023 prejelo:
- okoli 63 tisoč posameznikov in družin,
- okoli 7400 invalidov.
Vlada Roberta Goloba je namenila 200 evrov za samske osebe, 200 evrov za družine z enim staršem, povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo; 314 evrov za dvostarševske družine, povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo; 314 evrov za pare brez otrok.
Vlada Roberta Goloba je tako s svojo presojo in razrezom dosegla, da so iz solidarnostnega dodatka izključene bistvene družbene skupine, kot so na primer “revni zaposleni”. Gre za družine, kjer sta oba starša zaposlena, a z minimalnimi plačami. Izpustili so tudi velike družine, katerih skupni mesečni prihodek je pod pragom tveganja revščine. “Izpustili so tudi upokojence, ki prejemajo pokojnino nižjo od praga za tveganje revščine,” so zapisali na Moji Dolenjski. Hkrati bo skupni dodatek, ki ga bodo prejele družine, lahko kaj hitro presegel 1000 evrov.
Zagovornik načela enakosti je političen organ za obračun z desnico
Pod črto, solidarnostni dodatki vlade Roberta Goloba so zajeli desetkrat manj ljudi kot tisti, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše. Prav tako je Golobova vlada iz svojih ukrepov izpustila bistvene družbene skupine, kar pa je bistveni očitek, ki ga je Zagovornik enakosti uperil zoper prejšnjo vlado. Če ob zgoraj navedenih dejstvih enostavno ne razumete, kako je mogoče, da je Zagovornik načela enakosti našel diskriminacijo v ukrepih Janševe vlade, v Golobih pa ne, naj vas potolažimo. Razloga za takšno postopanje ni moč najti z logiko ali pa razumom, temveč v razumevanju incestuozne spojenosti med levimi političnimi strankami in javno upravo. Ne verjamete? Poglejte le, kateri obrazi vas pričakajo, ko obiščete Zagovornikovo spletno stran.
Na spletni strani vas pričaka obličje same ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, ki je ob vsej “diskriminaciji”, ki naj bi je bila deležna, pristala kar na vrhu represivnega aparata. Tudi to nima povsem nobene logike, če ne razumete, da je Bobnarjeva del političnega, finančnega, represivnega in pravosodnega monopola, ki se izživlja nad demokratično manjšino. Na desnem koncu slike pa imamo zloglasno Failo Pašič Bišič, zaposleno na stranki Gibanje Svoboda. Golobova uslužbenka se je pred kratkim izkazala s samopriznanjem, da je imel njen (nekdanji?) migrantski partner Mustafa Alnajjar, domnevni spolni prestopnik, težave s temeljnimi družbenimi normami – spolno nedotakljivostjo. Hotela mu je pomagati s psihoterapijo, ni pa poklicala policije.
Skratka, to je institucija, ki bi rada slovenske davkoplačevalce prepričala, da so njena mnenja poštena, objektivna. Na žalost niso ne prvo in ne drugo. So predvsem instrument v rokah nekega monopola, ki pustoši po Sloveniji. Plačujejo pa ga tisti, ki bodo na koncu najbolj nastradali – davkoplačevalci.