Piše: Vida Kocjan
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba je s potrjenima proračunoma za leti 2025 in 2026 znatno zmanjšala sredstva tako za Računsko sodišče RS kot za Državni svet RS. Poznavalci opozarjajo, da gre za politično motivirano odločitev, saj sta obe instituciji v zadnjem času izrazili kritiko na račun nekaterih vladnih potez. Kaj so pravi razlogi za zmanjšanje sredstev in kakšne bodo posledice?
Računsko sodišče pod finančnim pritiskom: odvzetih skoraj 4 milijone evrov
Računsko sodišče, katerega naloga je nadzor nad porabo javnih sredstev, bo v letu 2025 prejelo skoraj 4 milijone evrov manj, kot je bilo sprva načrtovano. Zmanjšanje sredstev je prišlo v času, ko je sodišče objavilo vrsto odmevnih ugotovitev o domnevno spornem ravnanju vlade, kot je bilo nepravilno financiranje nekaterih projektov, vključno z nakupi nepremičnin in opreme za državne institucije. Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin je opozorila, da znižanje sredstev postavlja pod vprašaj finančno neodvisnost organa, ki je ključna za njegovo nepristranost in učinkovitost.
Tudi državni svet politična tarča
Državni svet je bil deležen še večjega znižanja sredstev, pri čemer je proračun za to institucijo zmanjšan za skoraj pol milijona evrov. Svetniki opozarjajo, da to otežuje normalno delovanje institucije, vključno s prostorskimi in razvojnimi projekti. Še več, državni svet je bil med najglasnejšimi kritiki določenih vladnih odločitev, vključno z zakonodajnimi spremembami in dodelitvijo sredstev za druge prioritetne projekte. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je ob tem dejal: “Ustrezno bi bilo, da proračunska sredstva državnega sveta v zadostni meri sledijo proračunskim sredstvom državnega zbora, saj povečane aktivnosti prvega doma pomenijo tudi povečane aktivnosti drugega doma slovenskega parlamenta.” Med drugim je še opozoril, da se povečanje proračunskih izdatkov državnega sveta pričakuje tudi od reforme plač v javnem sektorju in uskladitve plačnih nesorazmerij.
Lotrič je izpostavil, da je podobno državni zbor storil že lani, zato jim v letošnjem letu ni uspelo izvesti predvidenih zaposlitev na sistemizirana delovna mesta, dvigniti sejnin, “čeprav so v javni upravi tako javni uslužbenci kot funkcionarji prejeli povišice”. Še vedno nimajo prostorov za svetnike, okrnjena je dejavnost mednarodnega dela in razvojne aktivnosti državnega sveta, med drugim vzpostavitev pokrajin. Na ta način pa se vzpostavljajo tudi bistvena nesorazmerja med plačili funkcionarjev državnega sveta v primerjavi s plačili funkcionarjev izvršilne in sodne veje ter državnega zbora.
Kaj pravi vlada?
Finančni minister Klemen Boštjančič in premier Robert Golob poudarjata, da je zmanjšanje sredstev del širših ukrepov za racionalizacijo proračuna in uskladitev z evropskimi fiskalnimi pravili. Zanimivo. Prav pri teh dveh ustanovah bi se šla vlada racionalizacijo porabe. Vlada za leto 2025 namreč načrtuje rekordno javnofinančno porabo. Zdaj pravijo, naj bi bila sredstva, odvzeta institucijam, kot sta računsko sodišče in državni svet, preusmerjena v projekte, kot so popoplavna obnova, zdravstvo in reforma javnega plačnega sistema.
“Pobalinsko odvzeta sredstva”
Opozicija in nekatere nevladne organizacije opozarjajo, da zmanjšanje sredstev izbranima institucijama kaže na politično maščevanje. Tako računsko sodišče kot državni svet sta namreč pomembna nadzorna organa, ki sta kritizirala vlado za nepravilnosti in pomanjkanje transparentnosti. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je tudi dejal, da gre za »pobalinsko odvzeta sredstva« brez temeljitih pogajanj.
Neodvisnost nadzorniških organov pod vprašajem
Zmanjšanje proračuna institucijam, ki so ključne za nadzor in zagotavljanje transparentnosti delovanja države, odpira vprašanja o neodvisnosti teh organov. Ali gre res za racionalizacijo ali pa je to opozorilo za utišanje kritikov?
Računsko sodišče je namreč ena ključnih institucij, ki zagotavljajo nadzor nad porabo javnih sredstev in pravilnostjo izvajanja proračunskih postopkov. Njegova vloga je pomembna za ohranjanje transparentnosti in odgovornosti v delovanju javnih organov. Državni svet kot zgornja hiša parlamenta ima prav tako pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev, ki zadevajo vse državljane. Ko ta dva organa izrazita svoje pomisleke ali kritike na račun vladne politike, se neizogibno pojavi vprašanje o tem, ali so ukrepi za zmanjšanje njihovega financiranja le strateški, da bi zmanjšali njihovo moč, ali so le posledica potrebne fiskalne konsolidacije.
Zmanjšanje sredstev za nadzorne institucije v prejšnjih vladah
Tudi v preteklosti je prihajalo do podobnih ukrepov, ko so zmanjšali sredstva za nadzorne organe, kot je računsko sodišče, kot odziv na njegovo kritiko vladnih projektov. Spomnimo. V času vlade Marjana Šarca je bilo večkrat opozorjeno, da so zmanjšana sredstva za računsko sodišče neposredno povezana z obtožbami o političnem vplivu in zavarovanju političnih interesov znotraj vlade. Tudi takrat so bila opozorila, da gre za maščevanje zaradi neprijetnih ugotovitev nadzornih organov.
Državni svet in politične posledice
Podobno se je zgodilo tudi z državnim svetom, ki je že v preteklosti pogosto opozarjal na nepravilnosti v zakonodajnih postopkih in priporočal dodatne preglede nekaterih zakonov. Leta 2019, v času vlade Marjana Šarca, je državni svet kritiziral vladne ukrepe glede davčne politike in sprememb zakonodaje, ki so se nanašale na privatizacijo podjetij v državni lasti. Čeprav so bili predlogi državnega sveta pogosto strokovno utemeljeni, so se vedno znova pojavljale obtožbe o politični motivaciji in političnem vplivu. Kasneje so bile te kritike povezane z zmanjšanjem sredstev za delovanje državnega sveta, kar se je obravnavalo kot znak, da Šarčeva vlada ne želi, da bi ta institucija še naprej predstavljala oviro za njihove odločitve.
Primeri kažejo na problem v Sloveniji, kjer politične odločitve glede proračunov za nadzorne institucije pogosto odražajo politično motivacijo, kar ogroža njihovo neodvisnost in učinkovito delovanje v javnem interesu.
Sklep: Tveganje za demokratične vrednote
Zmanjšanje sredstev za računsko sodišče in državni svet ni le fiskalna odločitev, temveč tudi politični signal, ki odpira vprašanja o prihodnosti transparentnosti in odgovornosti v Sloveniji. Te institucije so ključne za delovanje demokratičnega sistema in zagotavljanje, da so vladni ukrepi v skladu z zakonodajo in v korist državljanov. Vse več kritikov opozarja na to, da zmanjšanja sredstev niso le neizogiben del fiskalne politike, ampak tudi poskus vplivanja na neodvisne institucije, ki postavljajo ovire vladajoči politiki. Za prihodnost Slovenije pa je pomembno, da vlada zagotovi varstvo teh institucij in omogoči, da se nadaljuje njihovo učinkovito in neodvisno delovanje.
Znižanje sredstev: Kaznovanje ali racionalizacija?
Znižanje sredstev za računsko sodišče in državni svet ni samo tehnični ukrep za optimizacijo javnih financ, kot trdi vlada, temveč nosi politični naboj, ki ga je težko spregledati. Kritiki vlade opozarjajo, da gre za neposreden odziv na neugodna poročila računskega sodišča, ki je izpostavilo pomanjkljivosti v javnem financiranju, ter na vlogo državnega sveta, ki je pogosto opozarjal na morebitne zakonodajne napake ali pomanjkljivosti. Čeprav vlada trdi, da so zmanjšanja nujna za uravnoteženje proračuna, ostaja vprašanje, ali sta ta ukrepa res potrebna za ohranjanje finančne stabilnosti države ali pa gre le za maščevanje političnim nasprotnikom.
Za vsako demokratično družbo je ključnega pomena, da so nadzorne institucije neodvisne in ustrezno financirane. Računsko sodišče in državni svet pa sta instituciji, ki zagotavljata, da so javni ukrepi in proračunski postopki izvedeni v skladu z zakonodajo brez političnega vpliva. Zmanjšanje njihovih proračunskih sredstev lahko postavi pod vprašaj njihovo sposobnost za opravljanje teh nalog. Transparentnost pri porabi javnih sredstev in odgovornost vladnih organov sta namreč osnova, na kateri temelji zaupanje državljanov v institucije. V zdajšnjem političnem ozračju, kjer se pojavljajo številne obtožbe o političnih povezavah in nepoštenih praksah, je prav ta neodvisnost kritična.
Računsko sodišče je še posebej opozorilo na nenapovedano krčenje proračunskih sredstev, ki ga je vlada prek koalicije v državnem zboru brez kakršnegakoli posvetovanja izvedla v sredo, 20. novembra. Vlada je računsko sodišče o krčenju sredstev za 3,86 milijona evrov obvestila isti dan, ko so poslanci potrdili proračuna za leti 2025 in 2026. Vodstvo računskega sodišča opozarja, da je bil prvotni proračun usklajen s finančnim ministrstvom, nato pa je bilo brez usklajevanja računskemu sodišču odvzetih 30 odstotkov proračunskega denarja. Računsko sodišče, ki ima z ustavo določeno tudi finančno neodvisnost, meni, da je tak poseg vlade in vladne koalicije nedopusten in pomeni grob poseg v neodvisnost in samostojnost računskega sodišča kot vrhovne državne revizijske institucije.
V protestnem pismu je vodstvo pozvalo vlado in državni zbor, da pri sprejemanju odločitev upoštevata ustavnopravni položaj in neodvisnost Računskega sodišča RS. Slednje ni pomagalo. Državni svet je na proračun sprejel veto, Golobova koalicija je o tem znova glasovala in potrdila svoj predlog.
