Piše: Gašper Blažič
Ne, ni orala pesem o svobodi, čeprav je res, da je neki obskurni portal vladajoči stranki zapel tako hvalnico, kot bi nam vladal sam tovariš Tito ali pa tovariš Kim Džong Un.
Se pravi, da se je pred tremi leti zgodilo nekaj epohalnega, nekaj, kar bo z zlatimi črkami zapisano v slovensko zgodovino in je primerljivo le še s 27. aprilom 1941, ko je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani slovesno ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, kar pomeni začetek zanesljivega odpora proti okupatorju.
No, pred tremi leti pa smo Slovenci vzeli usodo v roke tako, da smo večinsko podelili mandat za vladanje Gibanju Svoboda in tako pripomogli, da je danes Slovenija ugledna država, ki je lahko marsikomu za zgled. Ko se je naš vladajoči par Tito in Jovanka, pardon, Robi in Tina odpravil na pogreb papeža Frančiška, so celo največje klepetulje utihnile, ko se je naš duet RoberTina postavil pred krsto. Nobenega estradništva, nobenega igračkanja s selfiji, samo dostojanstven poklon, ki je menda do solz ganil celo pregovorno trdega Donalda Trumpa. V samo nekaj sekundah je ves svet spoznal dostojanstvo in integriteto vodstvenega para male evropske države. Če smo si nekdaj pravili tisti vic, kako je neki japonski novinar spraševal, ko je videl Vinka iz Logatca s papežem, kdo je tisti v belem, ki se rokuje z Vinkom, so bili sedaj odzivi svetovne javnosti polni pozitivne osuplosti.
To mora biti res srečna dežela, če ima takšne voditelje, ki gredo za potrebe ljudstva potem še malo v »šoping«. Ko namreč Robi uživa v Karigadorju pri Subotiču, v resnici takrat na morju uživamo vsi Slovenci. Tako zelo smo se poistovetili z našim kraljem ljudskih src. Da, in zdaj verjamem, da bi bil Robert Golob lahko tudi odličen papež. Tako pa je žal samo predsednik slovenske vlade. Zakaj ne bi bil raje še predsednik vesolja? Marsovci, prosim, dajte glasove zanj!
