7.8 C
Ljubljana
sreda, 3 marca, 2021

Beovićeva: Vse poti so še odprte, epidemije še ni konec

Piše: P.T.

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović meni, da se epidemiološka situacija v Sloveniji ugodno izboljšuje, kar pa je posledica izvajanja ukrepov pred 10 do 14 dnevi. Ob tem je opozorila, da lahko prehitro in pretirano sproščanje ukrepov sproži tretji epidemični val. “Vse poti so še odprte, epidemije še ni konec,” je dodala.

Trenutno epidemiološko stanje ne odraža nedavnega sproščanja ukrepov, je poudarila Beovićeva. Ob prehitrem ali preobsežnem sproščanju omejevalnih ukrepov pa lahko pride tretji val epidemije covida-19 tudi brez večjega pojava novih, sicer bolj kužnih različic novega koronavirusa v državi, je opozorila. Glede angleške različice je pojasnila, da je ta bolj kužna, Britanci poročajo tudi o večji umrljivosti v okoljih, kjer je ta različica bolj prisotna. Medtem pa za južnoafriško različico velja, da je tudi bolj kužna, ni pa znano, da bi povzročala hujši potek bolezni.
Dosedanje prebolevanje covida-19 vsaj do neke mere ščiti pred ponovno okužbo z angleško različico novega koronavirusa, pred južnoafriško različico pa ne daje zaščite in gre pravzaprav za novo bolezen, je opozorila Beovićeva. Podobno je s cepivi proti covidu-19, ki so bila doslej odobrena v EU. Ta ščitijo pred angleško različico, medtem ko pri južnoafriški različici te zaščite z obstoječimi cepivi ni. Je pa spodbudno, da naj bi cepivi skupine Johnson & Johnson in Novavax, ki naj bi jih začeli uporabljati v prihodnjih mesecih, bolj ščitili tudi pred južnoafriško različico.
Tako skrbi zlasti južnoafriška različica virusa, angleška manj, je dejala. Kot pozitivno je ocenila tudi dejstvo, da glede na analize vzorcev pri nas že imamo angleško različico, a jo očitno z obstoječimi ukrepi uspemo obvladati. Slabše bi namreč bilo, če bi se ta različica šele začela pojavljati, saj potem niti ne bi vedeli, ali jo lahko s trenutnimi ukrepi obvladamo. Ocenjuje pa, da ima dosedanja prekuženost prebivalstva pomembno vlogo za ustavljanje epidemije ob izvajanju ukrepov.

Infektologinja tudi ugotavlja, da cepljenje proti covidu-19 poteka bistveno počasneje, kot bi bilo dobro za ustavljanje epidemije. Zato je poudarila, da lahko na osebni ravni, torej s samozaščitnim ravnanjem, poskrbimo, da zmanjšamo število prenosov. Poleg zaščitnega ravnanja je pomembno tudi redno testiranje, ob bolezenskih znakih pa je treba poklicati osebnega zdravnika.

Uporaba hitrih antigenskih testov, ki so resda manj zanesljivi kot PCR testi, občutljivost teh testov je bistveno manjša pri okuženih brez simptomov, po besedah Beovićeve ni smiselna v bolnišnicah, če denimo odločajo, ali bolnika zdraviti na covidnem ali necovidnem oddelku, ima pa uporaba teh testov drug pomen v populaciji, saj se tako na enostaven in hiter način izloči vsaj nekaj ljudi, ki so kužni.

Po njenih besedah je hitro testiranje ukrep, ki ni represiven, zato je zelo dobrodošel. Priporočila pa so, da je smiselno hitre teste uporabljati večkrat tedensko – na dva ali tri dni – pri tistih osebah, ki so v tesnih stikih z ostalimi.

Odzvala se je tudi na nedavni poziv, da bi oskrbovance v domovih za starejše, ki so že preboleli covid-19, cepili prej kot v šestih mesecih po preboleli bolezni. Priporočilo, da se prebolevniki cepijo po šestih mesecih, izhaja iz raziskav, da prebolela bolezen v tem času ščiti 99-odstotno pred simptomatsko ponovitvijo bolezni. Zato je takšno tudi priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije. Poleg tega je opozorila, da cepiv trenutno še primanjkuje in je z njimi treba ravnati zelo skrbno, z njim niso zaščiteni niti nekatere ranljive skupine, kot so kronični bolniki.

Glede ruskega cepiva Sputnik V pa je dejala, da vsebuje dva različna vektorja, zato je verjetno večja učinkovitost cepiva v primerjavi s cepivom AstraZenece, ki je tudi vektorsko cepivo. Ob tem je poudarila, da Rusija v nobeni fazi razvoja ne sodeluje z mednarodnimi organizacijami, zato je treba preveriti vse stopnje razvoja, kot tudi proizvodnje.

Sicer se ponuja možnost, da bi ga registrirali tudi v Sloveniji, kot se to denimo dogaja v nekaterih evropskih državah. A to v kratkem času praktično ne bi bilo mogoče, saj bi bilo treba preštudirati 65.000 strani in preveriti proizvodnji del.

Beovićeva se očitno z današnjim imenovanjem za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije namerava posloviti z vodstva svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. Kot je dejala, obeh funkcij ne more opravljati, saj ima dan le 24 ur. Bo pa še naprej v skupini sodelovala kot ekspert za področje infektologije. Kdo jo bo nadomestil na mestu vodje skupine, ne ve, saj mora o tem odločiti minister za zdravje. Kot je dejala, ima pri epidemiji veliko vlogo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki bi lahko prevzel vodilno vlogo.

Komentirala je tudi navodila vladnega urada za komuniciranje (Ukom) glede nastopanja vladnih predstavnikov v medijih. Dejala je, da je želja vlade oz. Ukoma, da se informacije oz. viri poenotijo. Zato se morajo tisti, ki neko funkcijo zasedajo zaradi imenovanja vlade, tega držati. A kot je pojasnila, je to tako zelo ne omejuje, saj ima možnost komunicirati z mediji, ko se za to odloči Ukom, je pa bilo komuniciranje z mediji zanjo v zadnjih mesecih pogosto zelo obremenjujoče.

Zadnje novice

Sorodne vsebine