Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada v medletni primerjavi realno zvišal za 4,8 odstotka, v devetih mesecih za 4,5 odstotka. Prilagojeni BDP se je medtem v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 1,3 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za pet odstotkov.
Realna rast BDP je bila tako v tretjem četrtletju najvišja letos. V drugem četrtletju je dosegla štiri odstotke, v prvem 4,7 odstotka, je razvidno iz danes objavljenih podatkov statističnega urada. Statistiki so obe oceni za predhodni četrtletji popravili rahlo navzgor.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim dosegel 0,9 odstotka, v prvem pa 0,6 odstotka, medtem ko je prilagojeni BDP v letni primerjavi v drugem četrtletju znašal 4,6 odstotka, v prvem četrtletju pa je bil s 5,1 odstotka višji kot v tretjem četrtletju.
K rasti sta znova prispevala tako domače trošenje kot zunanje povpraševanje. Rast domače potrošnje je bila v tretjem letošnjem četrtletju enaka kot v prejšnjem četrtletju, medtem ko sta bili rasti izvoza in uvoza počasnejši.
“Zaradi različne dinamike rasti izvoza in uvoza, pa tudi obsega, smo zabeležili rekorden zunanjetrgovinski presežek in ta je zelo visoko prispeval h gospodarski rasti, prispevek je bil 1,7 odstotne točke,” je na današnji novinarski konferenci urada povedala Romana Korenič.
Vrednosti izvoza in uvoza sta v tretjem četrtletju naraščali nekoliko počasneje kot v zadnjih dveh letih. Izvoz se je okrepil za 5,7 odstotka, uvoz za 4,3 odstotka. “Rast izvoza je bila občutno manjša, in sicer tako v primerjavi s prejšnjimi četrtletji kot v primerjavi z drugo polovico lanskega leta,” je povzela Koreničeva.
“Jasno je umirjanje zunanjega povpraševanja, posledično je manjša industrijska proizvodnja. Na drugi strani pa imamo velik porast investiranja in posledično gradbeništva, kar je zagotovo posledica predvolilnih zgodb. Ali se bo investiranje v gradbene objekte nadaljevalo, ostaja vprašanje. Zato signali, v katero smer bomo šli, niso popolnoma jasni,” je številke pospremila namestnica generalne direktorice urada Karmen Hren.
Domače trošenje se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim povečalo za 3,5 odstotka, kar je enaka rast kot v predhodnem četrtletju. Končna potrošnja se je povečala za 0,7 odstotka, bruto investicije pa za 13,4 odstotka. “Na visoko rast bruto investicij so pozitivno vplivale tako bruto investicije v osnovna sredstva kot tudi spremembe zalog. Te so tokrat k rasti BDP prispevale 0,5 odstotne točke,” je povedala Koreničeva.
Končna potrošnja gospodinjstev je ostala enaka kot v tem obdobju lani. Po njenih besedah še vedno naraščajo izdatki gospodinjstev za trajne dobrine in storitve, medtem ko je rast izdatkov gospodinjstev za nakupe dnevne rabe šibka. Bruto investicije v osnovna sredstva pa so se povečale za 12 odstotkov. K njihovi rasti so pozitivno prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se povečale za 19,6 odstotka, in investicije v stroje in opremo, ki so se povečale za 6,7 odstotka.
Med investicijami v zgradbe in objekte so se tudi v tem četrtletju izraziteje povečale investicije v nestanovanjske zgradbe, ki naraščajo že od začetka preteklega leta. Med investicijami v stroje in opremo so se izraziteje povečale investicije v transportno opremo, in sicer za 10,2 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa so se povečale za 5,4 odstotka. “Tu opažamo umirjanje rasti,” je dejala Koreničeva.
Skupna zaposlenost se je v tretjem četrtletju v primerjavi s tretjim četrtletje lani povečala za 2,8 odstotka. “Skupna zaposlenost je znašala 1.022.053 oseb, kar je največ v zadnjih 23 letih. Pred tem smo najvišjo številko zabeležili v tretjem četrtletju leta 2008,” je še povedala. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
“Če bi bila rast BDP v zadnjem letošnjem četrtletju štiriodstotna, kar bi bilo najmanj v tem letu, bi bila letna rast 4,4-odstotna, kar je toliko, kot je napovedal urad za makroekonomske analize in razvoj. Če bo višja, bo letna ocena višja,” je Koreničeva ocenila možno rast v letošnjem letu.
