Kakor poroča spletni portal Domovina.si, najmočnejšo koalicijsko in najmočnejšo opozicijsko stranko podpira približno enako državljanov, tako kaže nedeljska anketa časnika Delo, ki jo je pripravil inštitut Mediana. Delo vlade kot pozitivno vidi zgolj še četrtina ljudi, več kot 40 odstotkov anketirancev pa jo ocenjuje negativno.
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Dela Gibanje Svoboda volilo 23 % vprašanih, SDS pa 22,3 %. Na tretjem mestu so Socialni demokrati s 5,6 %, nato NSi s 4,8% podporo med vprašanimi. Levica trenutno prepriča 4,4 % anketirancev, najbližje parlamentarnemu pragu pa sledijo Piratska stranka z 2,2%, SNS in Vesna z 1,9%, Resni.ca z 1,5% in SLS z 1% podporo. Neopredeljenih je dobrih 15 % vprašanih, slaba desetina je odgovorila, da ne bi volila nobene stranke.
Trendi kažejo, da sta se stranki z največjo podporo, Svoboda in SDS, ustalili pri približno 30 % podpore med opredeljenimi anketiranci. Podobno izenačeni sta pri okoli 7 % SD in Nova Slovenija, Levica pa nekoliko zaostaja in se vrti okoli 5,5 %. Od preostalih strank prag občasno doseže še Stevanovićeva Resni.ca.
S pomočjo spletne strani volilna-napoved.si, ki upošteva redne mesečne raziskave javnega mnenja, objavljene v glavnih medijih, odslikajmo še sestavo parlamenta, kakršna bi bila glede na junijske javnomnenjske poizvedbe.
Rezultati volilnih napovedi vseh pomembnejših slovenskih javnomnenjskih agencij združeni na enem mestu:
Svoboda bi v tovrstnem virtualnem parlamentu imela 34 poslancev oziroma 7 manj, kot jih ima dejansko, SDS 33 oziroma 6 več, Socialni demokrati 11, kar je 4 več kot v realnosti, NSi 8, enako kot sedaj, Levica pa 7 oziroma 2 več od obstoječega števila.
