Pogovarjali smo se z Aljo Domjan, ki na skupni listi SDS, SLS in NLS kandidira za poslanko evropskega parlamenta. Mlada, dinamična Pomurka je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani končala magistrski študij politologije, za svojo diplomsko delo pa prejela Klinarjevo priznanje. Z njo smo se pogovarjali o (ne)zanimanju mladih za politiko, Sloveniji in Evropi.
Za začetek vas prosim, da se na kratko predstavite našim bralcem …
Sem popolnoma običajna osemindvajsetletnica, ki se zaveda svoje vloge in doprinosa v družbi. Odraščala sem v manjšem, a vsem dobro znanem kraju Radenci, kjer sem ta čas tudi občinska svetnica. Najraje od vseh vlog v svojem življenju pa opravljam vlogo starejše sestre. Do 16. leta sem bila namreč edinka, nato pa mi je življenje podarilo polsestro in polbrata.
No, veliko Prekmurcev hodi na delo v Avstrijo. Zakaj?
Ker v naših krajih težko najdejo zaposlitev in seveda tudi zato, ker naši sosedje delo vrednotijo popolnoma drugače.
Naslov vašega diplomskega dela je bil Strankarska identifikacija kot dejavnik volilnega vedênja skozi čas. Kaj ste pri tem ugotavljali?
Na podlagi podatkov Arhiva družboslovnih podatkov sem ugotavljala vpliv strankarske identifikacije na volilno vedênje državljanov Republike Slovenije, in sicer v treh časovnih obdobjih. Na volitvah 1992, ki nekako predstavljajo začetek večstrankarskega sistema v samostojni Sloveniji, na državnozborskih volitvah 2000 in volitvah 2008. Ker sem predpostavljala, da strankarska identifikacija izgublja pojasnjevalno moč kot dejavnik volilnega vedenja, me je prav tako zanimalo, ali ima zaupanje v politične stranke vpliv na izoblikovanje strankarske identifikacije posameznika.
In kaj ste ugotovili?
Da ima strankarska identifikacija, čeprav so v izbranih časovnih obdobjih politične stranke tako nastajale kot razpadale, še zmeraj relevanten pomen pri pojasnjevanju volilnega vedênja. In to je tudi eden od razlogov, zakaj politične stranke z vrednotami in jasno oblikovanimi stališči na političnem prizorišču preživijo 30 let. Ne zato, ker bi se člani identificirali z imenom in priimkom aktualnega predsednika, ampak zato, ker se identificirajo z vrednotami in s programom. Zato so stranke, ki svoje temelje gradijo na umetno ustvarjenih kultih osebnosti brez osebnosti obsojene na propad.
Naslov vaše magistrske naloge je bil Spolne kvote v politiki: enakomerna zastopanost spolov ali umetno ustvarjena enakopravnost. Tema, ki je v zadnjih letih v medijih zelo opazna …
Res je. Nekater predstavnice ženskega spola se vsak marec spomnijo, da bi rade bile »enake« moškim kolegom. Sama si tega ne želim, rada sem ženstvena, kar pa ne pomeni, da ne zagovarjam enakopravnosti.
Meni osebno se zdi, da se s temi kvotami že nekoliko pretirava!
Po mojem mnenju se napačno interpretirajo in prevečkrat izrabljajo v politične namene.
Zakaj je po vaše med mladimi zanimanje za politiko in udeležbo na volitvah tako nizko, medtem ko je na drugi strani pri upokojencih prav nasprotno?
Ker je politika s strani večinskih medijev predstavljena kot hiša strahov, kot nekaj nerazumljivega in slabega. Politiki pa kot na smrt sprti sovražniki. Dobro sodelovanje in povezovanje se navadno prezre oz. ni zanimivo in dovolj senzacionalno. Morda ima vpliv tudi to, da mladi vedno pozneje vstopajo na trg dela. Kajti ko v Sloveniji prvič pogledaš plačilno listo ali npr. pokojnino, ti ni več vseeno, kdo odloča o tvoji prihodnosti.
Lani ste na listi SDS kandidirali za poslanko Državnega zbora Republike Slovenije. Kako gledate na to, da je SDS premočno zmagala, a je potem vladno koalicijo sestavila LMŠ pod vodstvom Marjana Šarca?
Na to gledam popolnoma politično. Takoj po oblikovanju Šarčeve vlade je bilo jasno, da bi bila cena oblikovanja vlade s strankami brez programskih izhodišč za SDS previsoka.
Kako pa ocenjujete delovanje Šarčeve vlade?
Za zdaj vlada še ni predlagala nobene konkretne reforme, tako da težko ocenjujem delo, ki ga ni. Ukvarjajo se samo sami s sabo.
No, naj preideva k evropskim volitvam in Evropski uniji. Kot najmlajša kandidatka ste na skupni listi SDS, SLS (NLS) za evropske volitve. Kaj vam kandidatura na najmočnejši slovenski listi za evropske volitve pomeni?
Veliko, hvaležna sem za priložnost in zaupanje SDS.
Kako pa komentirate dejstvo, da na levi strani ni bilo kakšnega interesa za povezovanje, prav tako pa se NSi ni hotela povezati s SLS? Pa to, da so na listah vladnih strank večinoma bolj ali manj neznani obrazi? Ali pa koristolovci, kot je Igor Šoltes, ki je nekaj časa rdeč, nato zelen, sedaj pa je pristal pri upokojencih …
To preletavanje med strankami meni nikoli ne bo popolnoma razumljivo. Poteze gospoda Šoltesa lahko morda razumemo tudi kot željo po predčasni upokojitvi. Za NSi se mi zdi, da občasno izgubi svoj moralni kompas, si z všečnimi potezami kupuje medijske sekunde, ob tem pa pozablja na svojo volilno bazo. Prvi pogoj za dobro sodelovanje s sorodnimi strankami je enotnost znotraj stranke. Morda je njihovo nezanimanje za sodelovanje prav pomanjkanje te enotnosti.
Predsednik republike Borut Pahor je februarja podpisal odlok o razpisu volitev poslancev iz Slovenije v evropski parlament. Ob tem je presodil, da bodo to najpomembnejše evropske volitve v po letu 1979, ko so potekale prvič. Se strinjate z njim? Je tako tudi zaradi brexita in intenzivnih ilegalnih migracij, ki smo jim priča v zadnjih letih?
S tem se popolnoma strinjam. Volitve, ki so pred nami, so izrednega pomena. Gre za to, kakšno bo razmerje med političnimi skupinami, od česar je seveda odvisna tudi prihodnost Evrope. Zato je sodelovanje med sorodnimi strankami še pomembnejše. Izključevanje v ključnih trenutkih navadno ne prinese nič dobrega. Seveda so od sestave novega parlamenta odvisne tudi odločitve okrog brexita, ki je po mojem mnenju rezultat populističnega evroskepticizma, in seveda tudi ukrepi za zagotavljanje varnosti državljanov EU. EU je bila pri pogajanjih glede brexita enotna, kar je bil zagotovo dober signal. Sistem migrantskih kvot, ki ga je EU sprejela kot solidarnostni mehanizem v času, ko naj bi z njim reševali problematiko »največ 150.000« migrantov, nikoli ni zares zaživel. Praktično vse države so ga na neki način izigravale. Povzročil je samo velik razkol v EU. V SDS smo od začetka migrantske krize opozarjali, da je treba razlikovati med ekonomskimi migranti, nelegalnimi migranti, begunci, pribežniki. Begunec mora vedno uživati mednarodno zaščito, za katero lahko zaprosi v prvi varni državi, v katero vstopi.
SDS je v soboto pri predstavitvi evropske liste predstavila še Manifest Slovenske demokratske stranke za evropske volitve 2019 – Evropa ZATE. Kaj so po vašem mnenju ključni poudarki manifesta?
Varnost, enakomeren in pravičen razvoj, skrb za okolje in kmetijstvo, uspešno gospodarstvo in transparentnost.
Posebna točka v manifestu je torej namenjena mladim …
Res je, mladim moramo omogočiti prihodnost in jih postaviti v ospredje načrtovanja politik. Slovenska demokratska stranka daje na evropski ravni prednost ukrepom, ki spodbujajo zaposlovanje mladih. Podpiramo povečanje evropskega financiranja za vse politike, povezane z mladimi, od boja proti brezposelnosti mladih do programov za mlade, kot sta Erasmus+ in jamstvo EU za mlade.
Ljudje v Sloveniji pa tudi drugih evropskih državah se pogosto sprašujejo, zakaj sploh iti na evropske volitve. Kaj bomo mi imeli od tega, pogosto pravijo. Kako jim bi odgovorili na to vprašanje, na ta preprosti pomislek?
Ta pomislek razumem. Ljudem se zaradi pretirane birokratizacije in zakonskih nesmislov zdi, da je politika, predvsem pa EU daleč od njih. Premalokrat se zavedajo vpliva odločitev, sprejetih v evropskem parlamentu.
Kaj bodo imeli od tega? Državljanom zagotavlja številne individualne in kolektivne pravice. Zagotavlja učinkovito varstvo temeljnih človekovih pravic, prosto gibanje, pravico do peticije, državljansko pobudo. RS in njeni državljani smo s članstvom v EU zagotovo veliko pridobili. EU nam ponuja ogromno še neizrabljenih priložnosti za boljše življenje.
Konkretno: njihovi vnuki obiskujejo vrtec, ki ga je sofinancirala EU, otrok trenira odbojko v dvorani, ki jo je sofinancirala EU, sosed se je pravkar vrnil s študija farmacije v Franciji in si bo svojo prvo zaposlitev poskušal poiskati v Sloveniji s pomočjo programa, ki ga prav tako financira EU. Bo dovolj?
Poleg številnih finančnih virov za razvoj Slovenije in prostega trga nam članstvo v EU daje možnost zastopanja naših nacionalnih interesov. Se pa strinjam, da moramo izboljšati pretok informacij, da bodo državljani bolje seznanjeni s številnimi programi in z ugodnostmi, ki jih ponuja članstvo v EU.
In še za konec. Zakaj naj ljudje na evropskih volitvah 26. maja 2019 volijo prav skupno listo SDS in SLS?
To, da je skupna lista SDS in SLS najboljša in najbolj zdravorazumska izbira glede na drugo ponudbo, mi verjetno ni treba posebej poudarjati. Je dokaz, da v Sloveniji znamo dobro sodelovati in da smo, ko gre za nacionalni interes, tudi enotni.
Biografija
Alja Domjan se je rodila leta 1990 v Murski Soboti, odraščala pa je v Radencih, na katere je zelo navezana. Gimnazijo je obiskovala v Murski Soboti, študijsko pot pa uspešno končala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Na lanskih državnozborskih volitvah je kandidirala za poslanko in v svojem okraju dosegla odličen rezultat. Na lokalnih volitvah pa so ji Radenčani s preferenčnimi glasovi zaupali mandat občinske svetnice. Zaposlena je v poslanski skupini SDS v državnem zboru. Svoj prosti čas najraje preživlja v naravi in s prijatelji.
(Intervju je bil prvotno objavljen v tedniku Demokracija, 4. aprila 2019.)
