Piše: G. B.
Da je politika pri nas tudi stvar “vrtljivih vrat”, ko namesto svojih staršev na prizorišče prihajajo potomci, sicer ni nobena skrivnost. Kar nekaj takšnih “ponosnih naslednikov” najdemo tudi v sedanjih vladnih vrstah in tudi med poslanci.
Zagotovo pa je poseben primer ministrica za kulturo Asta Vrečko, sicer koordinatorka Levice, torej skrajne stranke. Je namreč hči Zdenke Vrečko, nekdaj znane lokalne političarke sedaj že propadle stranke Zares, katere ustanovitelj in prvi predsednik je bil Gregor Golobič, nekdanji tajnik LDS in sedaj eden od vplivnih botrov iz ozadja.
Za stranko Zares, ki je nastala po letu 2005 kot derivat propadle LDS in leta 2008 postala celo parlamentarna stranka v t. i. levem trojčku KGB (Katarina Kresal, Gregor Golobič, Borut Pahor), je bilo sicer znano, da je gojila podoben oster profil levičarstva kot sedanja koalicija. Njeni nekdanji vidni člani se najdejo tu in tam tudi v Svobodi. Kot je znano, se je nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, sicer takrat tudi vidna članica “oranžne” Golobičeve stranke, pred zadnjim referendumom veliko oglašala. Na omrežju X sicer najdemo tu in tam kakšnega nekdanjega člana te stranke, denimo nekdanjega poslanca Francija Keka.
In Zdenka Vrečko? Kot piše na arhivskih straneh Zaresa, je rojena leta 1954, po izobrazbi specialna pedagogika, takrat je poučevala likovno vzgojo na OŠ Glazija Celje. Kot je takrat zapisala, se aktivno ukvarja z jogo in meditacijo. Po naših podatkih je njen mož naredil samomor že v začetku devetdesetih let, ena od hčera, sestra Aste Vrečko, pa se je smrtno ponesrečila v avtomobilski nesreči. Zdenka Vrečko je bila kasneje predsednica šentjurskega odbora Zaresa, kandidatka za poslanko leta 2008 (a ni bila izvoljena)
Seveda njen primer omenjamo samo toliko, da bomo lažje razumeli določene povezave s prejšnjimi levičarskimi vladami ter praksami, ki so jih izvajale in jo izvajajo še danes. Stranka Zares je šla sicer “rakom žvižgat”, usodna je bila napaka Gregorja Golobiča, ko je s svojo stranko izstopil iz koalicije in sprožil predčasne volitve leta 2011. Takrat so mu “strici” obrnili hrbet in v akcijo poslali Zorana Jankovića, stranka Zares pa je s katastrofalnim rezultatom (0,65%) izpadla iz parlamenta in ostala brez vseh proračunskih sredstev, ki sicer pripadajo izvenparlamentarnim strankam z vsaj enim doseženim odstotkom. Štiri leta kasneje, leta 2015, se je stranka samorazpustila. Njen duh pa se je očitno ohranil v kasnejših “levitvah”, denimo v Pozitivni Sloveniji, Stranki Mira Cerarja, Listi Marjana Šarca in sedaj v Gibanju Svoboda.
In kakor vidimo, tudi v Levici. Slednja je sicer nastala kot zveza več strank, najprej pod imenom Združena levica, v kateri so bile zastopane zveza civilnodružbenih gibanj, Iniciativa za demokratični socializem ter Stranka za trajnostni razvoj, pa tudi Demokratična stranka dela. Ko je slednja zapustila alianso, je pridevnik “združena” odpadel in je ostala samo še Levica, ki je formalno postala enotna stranka leta 2017.
Kot je znano, je največji medijski podpornik stališč stranke Levica tednik Mladina, ki ga že dolga leta ureja Grega Repovž, slednji pa je še vedno precej tesno povezan z Gregorjem Golobičem.
