Piše: Gašper Blažič
Zagotovo se ga še spomnite in veste, o kom pišem. Gre za Janeza D., ki smo ga različno poimenovali: Drni, Drle in celo Drti (angleško: Dirty, torej »umazani«).
V mlajših letih je za leto dni postal celo Titov naslednik, čeprav so v Zasavju zmajevali z glavami, češ če bo ta zaspanec prišel na čelo države, bo ta zagotovo propadla. No, Titolandija je šla res rakom žvižgat, ampak naš Janez D. je kmalu po tistem zajahal slovenskega konja in vodil kar štiri vlade, nato pa je postal še predsednik republike.
In nikoli ni deloval preveč konfliktno. Prav nasprotno: zdelo se je, da ves ta hrup okoli sebe stoično prenaša, čeprav smo iz dobro obveščenih trikotnikov dobivali informacije, da v času svojega službovanja v »Belem gradu« (no ja, Beli dvor …) vendarle ni bil tako miren, ampak je znal kdaj tudi udariti po mizi ter zaloputniti z vrati. Ampak s kolegom Jovićem se je julija 1991 na Brionih vendarle dogovoril, da se jugovojska umakne iz Slovenije. Uradno se sicer je, dejansko pa … No, to oceno pa prepuščam vam, drage bralke in dragi bralci.
Obljubil sem sicer, da o Anžetu L. ne bom več pisal, ampak vendarle se mi zdi, da Anže postaja nekakšno novo utelešenje Janeza D. Pa nisem zagovornik nauka o reinkarnaciji, da ne bo pomote. Namreč, tudi Janez D. je ves čas sestavljal mešane koalicije. Torej vsaj ena stranka z nasprotnega pola mora biti zraven, tudi če njenih glasov ne potrebuješ. Torej, potrebujemo široko soglasje, saj veste, sindikati pa to. In svoj čas so rdeči sindikalisti skupaj z mediji res začeli dvigovati glave proti Janezu, potem ko se je malo preveč upiral Milanu K.
Toda le malo kasneje je Janez Milanu prinesel moški čaj (verjetno kamilice) in spet je bilo vse v redu. Tudi sindikalisti so utihnili, mediji pa so spet občudovali modrost obeh mož. Bomo videli, ali bo Anže vzel samo »Drnijeve« dobre poteze ali pa se bo zraven znašla tudi kakšna začimba »ministra Gregorja«. In bo postal »Hanzi«.
