Piše: Gašper Blažič
Spominjam se časov, ko je šef Republiške konference SZDL – menda je bila ta družbenopolitična organizacija prepovedana v Črni gori, ker je omenjala »delovno ljudstvo«, – tov. Jože Smole voščil božič po televiziji, in to še v času, ko je bil to navaden delovni dan za vse delovne ljudi in občane.
Tisti, ki so nekaj dali na božič in šli k polnočnici, so morali stisniti zobe, da na praznični dan niso fasali »plavega«. No, ko so na ta dan leta 1989 močno garali romunski sodniki in prignali pred zid svojega trinoga, je božič hitro spet postal dela prost dan tudi v naši tedanji širši domovini. Kajti ta Romun pač ni bil sv. Nikolaj, po domače Miklavž, ampak hudo žleht parkelj, ki je tik pred svojim koncem celo obljubil zvišanje minimalnih plač, pokojnin in, pomislite, štipendij. Pa ni nič pomagalo, nehvaležno ljudstvo je vzrojilo in prekinjalo govor svojega predsednika, ta pa jo je nato jadrno ucvrl iz Bukarešte, in to s helikopterjem.
No, našemu premierju se za zdaj ni treba bati – pred ljudmi nastopa kot sv. Nikolaj in Božiček hkrati, tako kot je to menda počel Titej, ki nam je vse dal (tudi to, kar nam je vzel), celo lastno nogo in po novem še glavo. Obljublja božičnice in še udeležbe pri dobičku, ljudje pa so že od tega dovolj siti. No, seveda se Robi in Zoki na odru nekako nista mogla dogovoriti, kdo je Miklavž in kdo parkelj, tako da je bilo na tisti fešti ljubljanskega holdinga kar nekaj zmede, ker niti Božiček niti dedek Mraz ob sebi nimata peklenščkov.
Morda sta zato skušala preusmeriti pozornost z grožnjo, če ne boste šli na volitve, vam bo »nekdo drug« odnesel božičnico. Nihče od njiju ni povedal, kdo je ta »drugi«, kar pač vsi vemo, za kaj gre, nje?! Verjetno ni mišljen kakšen Romun (pa ne Nikolaj), ki naj bi ukradel identiteto našemu Robiju. Slednji tako lahko zaradi daril postane Nikolaj – a lahko samo upa, da ne tisti iz Romunije …
