Piše: Petro Beshta, ukrajinski veleposlanik v Republiki Sloveniji
Ko v Evropi govorimo o evropski integraciji Ukrajine, se razprava pogosto zoži na vojno, varnost ali strahove pred konkurenco − predvsem v kmetijstvu.
Za slovensko javnost je to razumljivo: kmetijski sektor v Sloveniji je občutljiv, temelji na družinskih kmetijah, lokalni identiteti in proizvodih z visoko dodano vrednostjo. Prav zato je pomembno, da na evropsko integracijo Ukrajine ne gledamo skozi čustva, temveč skozi dejstva, ekonomsko logiko in dolgoročne interese Evropske unije ter njenih držav članic, vključno s Slovenijo.
Dejstva so preprosta: od časov Kijevske Rusi na množičnih protestih in za to so − še vedno − pripravljeni plačati najvišjo ceno, saj branijo evropske vrednote svobode, demokracije in pravičnosti, ki dajejo smisel življenju posameznika.
Redke so države članice EU, katerih prebivalci bi tako aktivno, celo ob grožnji smrti branili evropske ideale in svojo pravico do pripadnosti evropski skupnosti, kot to dela ukrajinski narod. Po podatkih socioloških raziskav iz septembra 2025 članstvo v EU podpira 85 odstotkov Ukrajincev.
Status kandidatke
Ukrajina je leta 2022 pridobila status kandidatke za članstvo v EU, leta 2024 pa so bila uradno odprta pristopna pogajanja. To ni simbolna gesta, temveč začetek zapletenega in večletnega procesa, ki zahteva globoko preobrazbo države: reformo sodnega sistema, boj proti korupciji ter uskladitev kmetijske, okoljske in gospodarske politike s standardi EU. Ne gre za »članstvo brez pogojev«, temveč za dosledno in strogo prilagajanje pravilom skupnega evropskega doma.
V letu 2025 je Ukrajina izvedla vse predvidene predhodne zakonodajne preglede − podrobno analizo skladnosti ukrajinske zakonodaje s pravom EU v vseh pogajalskih sklopih. Fazo, ki je pri številnih prejšnjih državah kandidatkah trajala dve do tri leta, je Ukrajina kljub vojni dejansko končala v manj kot enem letu. Za Bruselj je to jasen signal: Ukrajinci so izjemno predani evropski ideji, reform ne posnemajo, temveč jih izvajajo v pospešenem tempu.
Usklajevanje zakonodaje
Po končanem pregledu se začne nova, še ambicioznejša faza − implementacija pravnega reda EU (acquis communautaire) in odpiranje pogajalskih poglavij.
Pomembno je razumeti, da pristopna pogajanja niso politični popust ali »članstvo vnaprej«. Gre za zahteven proces usklajevanja zakonodaje, ki zajema sodstvo, konkurenčno politiko, kmetijstvo, varstvo okolja, finance in socialne standarde. Prav zato ima hitrost, s katero Ukrajina napreduje skozi tehnične faze, praktičen pomen: kaže izjemno prilagodljivost, odpornost in upravno sposobnost učinkovitega delovanja po evropskih pravilih.
Hkrati se gospodarska integracija Ukrajine z EU že dejansko dogaja. Leta 2024 je izvoz EU v Ukrajino znašal približno 42,8 milijarde evrov, uvoz iz Ukrajine pa okoli 24,5 milijarde evrov. Trgovinski presežek v korist EU je presegel 18 milijard evrov. Ta podatek pogosto izostaja iz javnih razprav, a je ključen: tudi v času vojne Ukrajina za Evropo ni gospodarsko breme − nasprotno, trgovina z njo že prinaša koristi evropskim proizvajalcem.
Ukrajinski trg
Kako je lahko ukrajinski trg koristen za Slovenijo? Primer je elektrotehnični in strojni sektor: ukrajinski trg nujno potrebuje opremo za predelavo, energetiko in logistiko − prav na področjih, kjer imajo slovenska podjetja bogate izkušnje v srednji in jugovzhodni Evropi.
Drugi pomemben primer je gradbeništvo. Povojna obnova Ukrajine bo zahtevala ne le izjemen obseg, temveč tudi kakovost: energetsko učinkovite rešitve, sodobne materiale in visoke okoljske standarde. Za slovenska podjetja na področju zelene gradnje, lesne predelave in energetsko učinkovitih fasad lahko Ukrajina postane velik dolgoročni trg.
Digitalna država
Foto: Shutterstock
Posebno pozornost si zasluži tudi razširjen stereotip o Ukrajini kot »zaostali« državi. Ta predstava ni realna. Ukrajina ima eno najvišjih ravni izobraženosti v Evropi, močan znanstveno-inženirski potencial in globalno konkurenčen IT-sektor. Digitalni sistem javnih storitev »Diia« bi jim zavidale številne evropske države.
IT-sektor je postal simbol izjemne odpornosti in preobrazbe Ukrajine: tudi med obsežno vojno letno izvozi storitve v vrednosti več kot 7 milijard ameriških dolarjev in ostaja eden ključnih virov deviznih prihodkov.
Ukrajinska zagonska podjetja so že pred časom presegla lokalni trg. Grammarly, ki ga uporablja na desetine milijonov ljudi po svetu, je postal globalni standard digitalne komunikacije. GitLab je iz ukrajinske inženirske šole zrasel v mednarodno javno podjetje. People.ai, Ajax Systems, MacPaw, Reface so podjetja, ki tekmujejo na svetovnih trgih s kakovostjo, ne s poceni delovno silo. Digitalna država »Diia« je med vojno v nekaj mesecih uvedla rešitve, za katere drugje potrebujejo leta ali celo desetletja.
Proevropski narod
Ukrajino vse pogosteje opisujejo kot izjemno ustvarjalno, prilagodljivo in dinamično družbo − lastnosti, ki so ključne v sodobnem gospodarstvu.
Gre za družbo, ki se ne nazaduje v skrajnih razmerah mobilizira in preobraža. Prav takšno sposobnost prilagajanja je Evropska unija zgodovinsko cenila pri novih državah članicah.
Ukrajinci so danes verjetno najbolj proevropski narod v Evropi, ki preliva kri za svobodo in blaginjo Evrope. Ukrajinci že danes krepijo Evropo ter imajo velik tehnološki in gospodarski potencial za skupno prihodnost.
Kmetijstvo – občutljiva tema
Najbolj občutljiva tema za slovensko družbo ostaja kmetijstvo. Ukrajina je res velika pridelovalka žit in oljnic. Vendar je treba razumeti strukturne razlike. Ukrajinsko kmetijstvo je usmerjeno predvsem v množično proizvodnjo surovin − žita, koruze, sončnic. Slovensko kmetijstvo temelji na drugačni logiki: mlečni izdelki, vinogradništvo, sadjarstvo, ekološki in nišni proizvodi z visoko dodano vrednostjo, tesno povezani z regionalno identiteto. Tam, kjer Ukrajina dobavlja surovine, lahko Slovenija pridobi pri predelavi in blagovnih znamkah. Slovenska podjetja imajo veliko priložnosti za razvoj kmetijskega poslovanja v Ukrajini.
Izkušnje prejšnjih širitev EU kažejo, da takšne razlike ne uničujejo lokalnega kmetijstva, temveč spodbujajo specializacijo in sodelovanje. Pristop Ukrajine bo tako kot pri drugih državah vključeval prehodna obdobja, kvote in instrumente skupne kmetijske politike. Ne gre za kaotično odpiranje trga, temveč za nadzorovan proces, v katerem je mogoče in potrebno zavarovati interese slovenskih kmetov.
Povojna obnova
Posebno težo ima v tem kontekstu povojna obnova Ukrajine. Obseg uničenja ocenjujejo na več sto milijard evrov. Evropska − tudi slovenska − podjetja se lahko v obnovo vključijo že v naslednjih letih ter pridobijo konkretne pogodbe in gospodarske koristi.
Za Slovenijo ta proces odpira zelo konkretne priložnosti. Slovenska podjetja v Ukrajino že izvažajo farmacevtske izdelke, elektrotehniko, stroje in opremo. Leta 2024 je ta izvoz znašal približno 270 milijonov ameriških dolarjev − in to še zdaleč ni zgornja meja. Obnova Ukrajine pomeni dolgoročno povpraševanje po tehnologijah, logistiki, predelavi in inženirskih rešitvah − področjih, kjer ima slovensko gospodarstvo konkurenčne prednosti.
Integracija kot priložnost
V širšem smislu integracija Ukrajine pomeni tudi večjo stabilnost, predvidljivost in varnost − temeljne pogoje za gospodarski razvoj. Evropska unija, ki vlaga v obnovo in integracijo Ukrajine, ne vlaga v »tujo« državo, temveč v lastno dolgoročno odpornost.
Zato je pot Ukrajine v EU zgodba o zahtevnem, a učinkovitem in rezultatsko usmerjenem procesu, v katerem pridobijo tisti, ki razmišljajo strateško v času izjemnih varnostnih, tehnoloških in družbeno-gospodarskih izzivov, s katerimi se sooča Evropa. Vprašanje ni, ali bo Ukrajina postala del Evrope, temveč ali bo Evropa − skupaj s Slovenijo − znala to integracijo kar najbolje izkoristiti kot priložnost za močno rast.
