Piše: C. R.
Antonov dom v Ljubljani se je v četrtek 16.9.2021 napolnil s 40 udeleženci strokovne konference, ki so bili med 9. in 14. uro deležni zanimivih vsebin na področju zdravljenja in rehabilitacije zasvojenih oseb. Predstavljen je bil tudi pilotni program rehabilitacije Skupnosti MOST.
Prva predavateljica dr. Zdenka Čebašek Travnik je zbrane nagovorila s predavanjem: Vloga in pomen skrivnosti v sistemski družinski dinamik.
Vsaka družina ima svoje skrivnosti, pri čemer so nekatere neškodljive, druge pa nevarne. Slednje so zelo prisotne v družinah, ki se soočajo s tako ali drugačno obliko zasvojenega vedenja ali nasiljem. V njih zaznavamo krizo moralnih vrednost (poštenost, laganje, prikrivanje) in družinskih vlog (neodgovornost, prevzemanje starševskih vlog s strani otrok). Pri približevanju tem skrivnostim mora strokovni delavec biti izjemno previden in z odprto komunikacijo omogočiti posameznim družinskim članom varen prostor ter razkrivanje skrivnosti brez pritiska. Brez razkritja skrivnosti ni zdravljenja in rehabilitacije.
Kot drugi predavatelj je zbrane nagovoril dr. Zoran Zoričić:
Medinstitucionalno sodelovanje na področju odvisnosti – “Zdravljenje odvisnika je zaključeno – kaj pa sedaj?”
Predavatelj je v prvem delu predstavil zgodovino pristopov k problemu prekomerne rabe alkohola: od začetnega toleriranja, naknadne prohibicije, ki je sprožila ilegalni trg in mafijske posle. Predstavil je program 12 stopnic, ki mu sledijo skupine Anonimnih alkoholikov, problematiko medicinskega pristopa, kjer se je zasvojena oseba postavila v pasivno vlogo pacienta in sodobnega kompleksnega pristopa, ki upošteva tako strokovni pristop kot samodejavnost posamezne osebe. Posebej je izpostavil značilnosti in nevarnosti pri mladih, ki imajo pogosto težave z lastno identiteto, na koncu pa je predstavil, kako se na Hrvaškem, kjer je alkohol tretji največji državni problem, lotevajo te problematike in iščejo odgovore nanj.
Po odmoru je sledila okrogla miza na kateri so bili predstavljeni rezultati dela v Skupnostih MOST, ki deluje od jeseni 2019. Sodelovali so strokovni delavci konzorcijski partnerjev: Silva Pavlin – Zavod Karitas Samarijan, Uroš Perko – Zavod Pelikan Karitas, Mijo Levačić – Društvo Žarek upanja in povezovalec Boštjan Grošelj. Predstavljeni so bili rezultati dvoletnega sodelovanja, kjer se 4 partnerske ustanove med seboj dobro dopolnjujemo v poslanstvu celostne rehabilitacije zasvojenih oseb. V programu Skupnosti MOST je bilo do sedaj odprtih 6 bivanjskih skupnosti, v katerih trenutno biva 15 oseb. V program so vključeni uporabniki po zaključenem osnovnem zdravljenju zasvojenostmi (alkohol, droge), ki imajo težave z vsakodnevnim ohranjanjem treznosti. Sami se ne zmorejo uspešno spopadati s številnimi izzivi, ki jih prinaša življenje in so povezani s področjem celostnega zdravja. Pri njih zaznavajo pomanjkanje funkcionalnih sposobnosti, zdravih navad in odgovornosti za lastno življenje. Da bi zmogli biti kos zahtevam vsakodnevnega življenja, potrebujejo opolnomočenje, kontinuirano dolgoročno spremljanje ter strokovno in osebno podporo in vodenje – tudi pri osnovnih življenjskih opravilih. Manko imajo na različnih področjih: dnevna rutina, veščine in znanja za samostojno življenje, iskanje zaposlitve in dela, finančna vzdržnost in ravnanje z denarjem, odnosi s svojci, socialna mreža, čustvena otopelost…
IZJAVE ORGANIZATORJEV IN UDELEŽENCEV
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas
»Ponovno je bila poudarjena misel, da je človek celostno bitje in da poleg medicinskega ter terapevtskega pristopa, ob težavah kot je npr. odvisnost, predvsem potrebuje empatijo in pozitivno spodbudo, da v čim večji meri prevzame odgovornost za svoje življenje in aktivno sodeluje. In prav to lahko doživi v skupinski dinamiki, kjer lahko ponovno razvije samospoštovanje. Pot rehabilitacije ni kratka, včasih je po bolnišničnem zdravljenju potrebnih tudi do 5 let, da lahko nekdo po izkušnji zasvojenosti zopet samostojno zaživi.
Pot rehabilitacije zdravljenih odvisnikov je lahko zelo različna pri alkoholikih in uživalcih trdih drog. Slednji prej razvijejo odvisnost, še ko so zelo mladi in nimajo osnovne opremljenosti za življenje. Imajo pa prednost v tem, da veliko lažje dobijo zaposlitev. Ker se alkoholizem razvija tudi 10 let so zdravljeni alkoholiki praviloma starejši in bolj opremljeni za življenje. Težave imajo predvsem s pridobivanjem službe in stanovanja ter s preživljanjem nasploh, ker ostanejo brez socialne mreže. Predvsem starejši pa imajo velikokrat zelo malo možnosti, da ponovno samostojno zaživijo in potrebujejo vsaj minimalno dosmrtno spremljanje ali pa se znajdejo v brezdomstvu. Pristopi so različni, vsi pa vsaj v prvih letih potrebujejo skupnost, ki jim pomaga do samostojnosti.”
Nataša Sorko, predsednica društva Žarek upanja in strokovna vodja programov
“Poudariti bi želela, da se je izkazalo, kako pomembno je na področju zasvojenosti medsektorsko in medinstitucionalno sodelovanje ter povezovanje, kar kot primer dobre prakse predstavlja tudi program Skupnosti MOST. Potrdilo se je, da ko v projekte, programe ali aktivnosti vključujemo različne deležnike, je mogoče uspešno slediti zastavljenim usmeritvam in ciljem. Sodelovanje je edina prava pot rasti in razvoja programov in organizacij.
V aktualnem času je bila današnja izmenjava izkušenj, mnenj in dobrih praks v živo pravi privilegij. Predstavitev projekta Skupnosti MOST je dosegla tiste deležnike za katere smo prepričani, da so bile informacije zanje pomembne in koristne, saj je posameznikov iz ranljive skupine prebivalstva, ki bi se lahko vključevali v predstavljeni projekt, veliko ter bi jim vključitev v takšen projekt omogočila spremembe na osebni, čustveni in drugih ravneh njihovega življenja.”
Dr. Zoran Zoričić (predavatelj)
» Problemi, povezani s pitjem so multidisciplinarni problem, ker zasvojenost ne ustvarja problema zgolj pri posamezniku. Fizične, psihološke, sociološke in duhovne poškodbe se kažejo pri vseh članih družine, kot tudi v njeni širši skupnosti. Mladi lahko nastradajo zaradi posledice vožnje v vinjenem stanju, da niti ne govorimo o alkoholizmu. To pomeni, da je pri njih lahko nevarna že sama uporaba alkohola. Vsako popivanje mladih je rizično pitje in dela škodo. Pri starejših so problemi na ravni telesnih poškodb, kar pomeni, da se vključujejo zdravniki, pri psiholoških se vključujejo psihologi, socialni pedagogi, na duhovnem področju lahko pomagajo duhovniki in posvečene osebe, na družbeno socialnem se vključujejo socialni delavci in politiki… To pomeni, da gre za skupnostni, družbeni problem, kjer morajo biti vključene vse te strukture. To je mozaik pomoči, kjer niti ni kaskade, kjer bi moral najprej dati pomoč eden, nato pa drugi, saj tukaj delamo na vplivu družbe na posameznika, a tudi obrnjeno, vpliva posameznika na družbo. Govorimo o sistemskem krožni zgodbi, kjer zgolj in samo mreženje različnih institucij lahko da učinkovit odgovor. Danes tega pristopa na žalost še vedno nimamo dovolj prisotnega, zato menim, da moramo na tem delati, da je treba vse naštete strukture združevati in na ta način pomagati tako posamezniku kot njegovi družini in celotni družbi.«
Dr. Mateja Markl (udeleženka, Agencija za varnost prometa – AVP)
»Predvsem se mi zdi zelo dobrodošlo to povezovanje in sodelovanje različnih institucij, tako na ravni same podpore posamezniku ali grajenju čisto konkretnih podpornih skupnosti, kot seveda z oblika oblikovanja nekega širšega sistema. Sama prihajam iz AVP, kjer se z vidikom škodljive in tvegane rabe alkohola srečujemo preko prometa, torej bodisi kot nekega dejavnika tveganja v prometnih nesrečah, s tistimi z najhujšimi posledicami, ki se seveda nekako prepletajo, prekrivajo v veliki meri, pogosto tudi z vašimi uporabniki. To je na eni strani in seveda na drugi strani z rehabilitacijskimi programi za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola. Nekateri od teh imajo seveda težje, globlje težave, pri nekaterih zaznavamo tudi sindrome odvisnosti in zato se mi zdi pomembno, da se tudi te vidike nekako vključi, da pridobivamo in pogledamo znanja z enega in drugega vidika. Nenazadnje je vozniško dovoljenje v današnji dobi seveda izmed ključnih prednosti in zahtev pri posamezniku, zato da je lahko reintegriran v družbo. Namreč skoraj si težko predstavljamo pridobiti delo ali delovno mesto, če nekdo ne more in nima pravice vozit. Še socialno psihološki vidik – sama sem psihologinja po izobrazbi – seveda to tudi pomeni njegovo samostojnost, neodvisnost, tudi odgovornost do sebe in do drugih in zato se mi zdi tudi pa povratek v neko aktivno vlogo kot voznika in udeleženca v prometu eden izmed vidikov reintegracije v družbo.«
Dalibor Jugović (udeleženec, Zavod Pelikan – Karitas)
»Take konference podelijo izkušnjo, prenesejo znanje od strokovnih predavateljev, ki so vrhunski strokovnjaki in poznavalci problematike. Sama konferenca je prinesla izkušnjo na polju, ki ga na področju zasvojenosti rabimo vsi tisti, ki delamo in se srečujemo s to problematiko, ki ni še dovolj razdelana, kot pravi tudi sam naslov konference »Kam po zdravljenju«. Tisti, ki delamo na tem področju, se vsakodnevno srečujemo s temi problemi. Takšen primer in prenesena izkušnja je neprecenljiva za nas in verjamem, da tudi za napredek širše družbe. Na tem področju bo potrebno še ogromno dela, taka konferenca pa prinese veliko dobrega. Jaz sem odnesel od nje toliko, da se bom lažje znašel pri svojem delu, ko se bom naslednjič srečal s takimi problemi.
SOFINANCER
Program Skupnosti MOST sofinancira Ministrstvo za javno upravo RS, potekal pa bo do začetka leta 2022.
Več informacij: https://skupnosti-most.si,
