Botra Štefka, teta Marcelina,
za katero gre, vsi dobro vemo,
v ponedeljek se je s silno vnemo
vrgla na sosedovega sina.
Ga ozmerjala je, da čez planke
pustil ni na vrt migrantov novih,
pritepenih mačk, ki po sledovih
znane so kot njene stalne stranke.
Mačji njen salon jih prehranjuje,
vsako mačko studijsko obdela,
ki v soseski naši se je ujela,
studio se Kity imenuje.
Mačke, ki migrirajo v sosesko,
niso pač noben problem zaresen,
bil sosedov sin je ves pretresen,
ko je gledal Štefkino burlesko.
Stranke etablirane frizerske,
ki da se šopirijo po hiši,
so zanič, ker ne lovijo miši,
so koristolovke le pozerske.
Stranke vladajo in pred salonom
se šopirijo, prav nedopustno,
stresala je Štefka naizustno,
mišic moč kazala pod balkonom.
Po sosedu tolkla je Urbanu,
demonstrirala da bo ves teden,
češ da je nevaren, prav nič zgleden,
bil pri Štefki spet je v prvem planu.
Kokodakala je celo uro,
mačk nasitila medtem nobene,
ni sprejela ene pritepene,
tolkla pa prav besno čez frizuro.
Proti vsem frizerjem protestira,
ko lase si sama v čop poveže,
pravi, da če treba, jih poreže,
saj frizerske stranke vse prezira.
Kaj soseda zopet ta izvaja,
so sosedje naši se vprašali,
ko bi Štefke dobro ne poznali,
rekli bi, da nekaj ji nagaja.
Smo ob ponedeljkih vsi je siti,
Marcelín, nečak, je konstatiral,
okna, vrata bo tedaj zapiral,
da prežene vonj salona Kity.
