Profesor Aldo Rupel v svojem pismu uredništvu, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku, na primeren način predstavi celotno zadevo o postavitvi tabel z ledinskih imenih vezanih na slovensko prisotnost v občini Gorica. Gre za pomembno pobudo, s katero smo upali, da bo končno prišlo do preobrata v odnosu goriške občinske uprave do slovenskega življa v mestu. Žal lahko še enkrat opazimo, da ni tako.
Seveda je prav, da smo zadovoljni s postavitvijo tabel z ledinskimi imeni v predmestju oziroma v okoliških vaseh. Vendar je za to področje obče znano, da je “večinsko” slovensko, če izvzamemo Ločnik. Ključno pa je središče mesta Gorice, kjer živi veliko število Slovencev in kjer so prisotne vse glavne slovenske organizacije, šole in ustanove. Podatki, ki jih lahko preverimo na podlagi deželnih volitev so precej zgovorni. Neupoštevanje te realnosti je v tem posebnem času nerazumljivo. Priča smo namreč vedno večjemu sodelovanju med Gorico in Novo Gorico, še posebno kar se tiče Evropske združenja za teritorialno sodelovanje, da o vsestranskem družbenem prispevku, ki ga slovenska društva, organizacije in ustanove prispevajo za Gorico sploh ne govorimo. V polnem teku so tudi skupna prizadevanja za evropsko prestolnico kulture, kar bi moralo biti primerna spodbuda. V čem je torej problem?
Pomanjkanje denarja se mi zdi nekoliko šibko opravičilo, saj se ga da z zadostno politično voljo dobiti. Predvsem sedaj, ko vlada politično sozvočje z deželno upravo. Prav tako se z kančkom dobre volje da preseči določilo o področju izvajanja 10. člena zaščitnega zakona 38/2001 o imenih na tablah in smerokazih, ki slovenščino omejuje na tri bivše rajonske svete Pevmo-Oslavje-Štmaver, Podgoro in Štandrež.
Pri vsem tem je potrebno še dodati, da je novi predsednik “Občinske konzulte za vprašanja mestne etnične manjšine” goriškega župana in pristojnega odbornika pismeno opozoril o razočaranju naše slovenske narodne skupnosti zaradi odločitve, da se v središču mesta Gorice ne postavi ledinskih imen, ki so vezane na slovensko prisotnost. Goriška občinska svetnica Marilka Koršič je v tem smislu na enem poletnem zasedanju občinskega sveta že postavila svetniško vprašanje. Kar je meni znano, na vse to še ni bilo uradnega odgovora s strani goriške občinske uprave.
Postavlja se nam tako vprašanje, kaj narediti? Lahko vztrajamo z moderiranim pristopom, češ, da smo vsekakor nekaj pridobili (kar je tudi res) in se je potrebno za mestno središče pogajati naprej. Ali pa lahko pomislimo na kakšno bolj izrazito potezo neodobravanja v odnosu do odločitve, da se v goriškem mestnem središču ne postavi zgoraj omenjenih tabel, ki bi javnost in razne javne organe na tej in na slovenski strani opozorile o dejanskem zapostavljanju slovenske stvarnosti v goriškem mestnem središču.
Julijan Čavdek – Pokrajinski tajnik SSk
