Omenjeni področji bodo zakonsko reformirali, ostale zakone, ki podaljšujejo postopke za pridobitev dovoljenj in zavirajo razvoj, pa bodo ukinili., pravija pri SDS.
Predstavnika Strokovnega sveta SDS iz področja gradbeništva in infrastrukture Aleš Hojs in Ljubo Žnidar sta 22. maja 2018 sprejela mag. Jožeta Renarja, direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala – ZGIGM pri GZS, Julijana Fortunata, predstavnika industrije gradbenega materiala, in Oskarja Komaca iz Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti.
Sogovorniki so poudarili, da je v sektorju gradbeništva nizka dodana vrednost na delavca, stroški dela pa so zelo visoki. V primerjavi z Avstrijo imamo občutno manj gradbenih delavcev glede na število prebivalcev, v zadnjih letih se je izboljšala izobrazbena struktura v sektorju, zaskrbljujoče pa se povečuje starost zaposlenih.
Značilnost Slovenije v zadnjih letih je nestabilen trg, kar predstavlja visoka tveganja za podjetja, pestijo jih slabe poslovne prakse in neučinkovitost delovanja inšpekcijskih služb. Opozorili so še na dejstvo, da so tveganja tudi pri poslih z državo in to ne majhna. Mnoga gradbena podjetja delujejo tudi kot posredniki delovne sile, kar krni ugled gradbenemu sektorju.
Pravijo, da v Sloveniji nimamo standardizacije dokumentacije, standardizacijo popisa del, sedanje pogodbe vsebujejo nekvalitetno dokumentacijo, so nejasne in pogosto so v škodo izvajalcev. Zavedajo se, da smo v fazi nove rasti, prišlo bo do špice, bojijo se velika padca investicij. Želijo si bolj fleksibilen trg delovne sile in kvalitetnejši socialni dialog z državo. Predlagajo ustanovitev paritetnega sklada za gradbeništvo.
Predstavnika SDS sta se strinjala z ugotovitvami gostov. Zavzela sta se za podporo predlaganim ukrepom in spremembam. Izpostavila sta pomembnost sprememb v sistemu javnih naročil z namenom, da bi lahko posel za gradnjo neke nezahtevne cestne infrastrukture dobilo tudi gradbeno podjetje, ki bi zadostovalo nekim predpisanim pogojem, ne pa samo inženiring podjetja, ki poberejo smetano in izkoriščajo podizvajalce. V SDS podpiramo tudi ustanovitev paritetnega sklada, vendar pod jasnim pogojem, da za tem stoji zakon.
Država je in bo ostala investitor največjih infrastrukturnih projektov, zato smo v SDS že pred časom pripravili dva zakona za financiranje takšnih projektov, ki bi letno zagotovila do 500 milijonov namenskih sredstev, ne glede na proračun.
Vedno pa tudi poudarjamo, da imamo v Sloveniji preko 20.000 zakonov in podzakonskih aktov, zato se tudi na področju gradbeništva zavzemamo za ureditev zakonodaje. Za nas sta bistveni zakonodajni področji umeščanje v prostor in graditev. Ti dve področji bomo zakonsko reformirali, ostale zakone, ki vplivajo na delovanje še do treh drugih ministrstev, ki zavirajo postopke, pa ukinili.
