Arsen se nam bo urbaniziral,
rekli so in v šole ga poslali,
za natakarja v začetku dali,
češ bo že pozneje avansiral.
Arsen napoti se torej v mesto,
upanje je, da še ni prepozno,
so poslali tjakaj ga pompozno,
pokazali še pred tem mu cesto.
Pomeščanjenja proces počasi
se pri fantu vendarle odvija,
nauči se, da pribor zavija,
vse je pač drugače kot na vasi.
Ko je lačen, fanta podučijo,
in ko pride do najhujše krize,
gostom prstov naj nikar ne grize,
tega v mestu žal ne dovolijo.
Z mize pa tako se kaj izmakne,
da pred gosti ni preveč očitno,
bi bilo nadležno, malce sitno,
da kdo vidi, kaj v žep Arsen vtakne.
Za umetnost tu so galerije,
eno si lahko privatizira,
skratka naj si jo urbanizira,
vanjo vse nečedne posle skrije.
So učili ga in je poslušal,
fant docela zdaj urbaniziran
je že za župana nadresiran,
ta še više lesti bo poskušal.
Če dovolj ga mesto ne nadzira,
bogve kam prileze fant urbani.
Dajte no, ste slepi, zapeljani,
prej ko slej si prste sam secira.
So predolgi namreč mu postali
in prevečkrat ko si jih oblizne,
zlahka Arsen nekaj jih odgrizne,
ker vseh navodil mu niso dali.
