Konec vojne danes je v Sevilji,
so pregnani vsi mohamedanci,
vrnejo lahko se zdaj pregnanci,
oh, Sevilja, Bog se te usmili!
Vrnejo najboljši se profili
naj na Špansko, zlasti še v Seviljo,
rabijo tam kuharja, šiviljo,
pa čevljarja, prav vse v skrajni sili.
Vračajo kolone se seviljske,
vračajo begunci na domove,
tudi če na gole le zidove,
kjer bile prej tolpe so morilske.
Eden le nikamor se ne vrne,
pravijo ki mu Seviljski brivec,
ta počuti se kot bil bi krivec,
da se proti domu ne obrne.
Konec vojne je, je fant zastokal,
konec vojne, kaj poslej bo z mano,
kdo me vzdrževal bo, kje postlano
bom imel, se milo je razjokal.
Res kot brivec sem profil ustrezen,
sem iskan, nadvse kvalificiran,
a preveč očitno sem študiran,
brivec je sam nase silno jezen.
Sem lagal, da sem seviljski brivec,
zdaj naenkrat konec tam je vojne,
več ne bom dobil podpore dvojne,
moral bom domov kot kak lažnivec.
Ah, madonca, se po glavi praska,
bom že prelisičil komisijo,
naj kot azilanta me pustijo,
češ da brivec sem, a iz Damaska.
