Firma smo, ki vedno nekaj šteje,
če nič drugega, potem odstotke,
raje sicer zvišane dohodke,
stranka nas pri srcu vse pogreje.
Zase pravimo, da smo v razcvetu,
delamo kot firma si reklamo,
zanemarjamo zavestno dramo,
v ponorelem da živimo svetu.
Gledamo seveda le v prihodnost,
saj preteklost je preveč temačna,
je krvava, polpreteklost mlačna,
ta trenutek pa nas tepe rodnost.
Strank nam vse preveč zbeži v tujino,
tam poiščejo si firmo mladi,
tudi če bi tu ostali radi,
ni trenutno dela za mladino.
Nič zato, mi najdemo si posel,
firma vendar stara smo solidna,
in ravnanja naša so perfidna,
vedno kakšen nam nasede osel.
Včeraj so stodvajset jih ujeli
tu na naši meji iz uvoza,
to naš nadomestek bo izvoza,
v svoje bomo jih okrilje vzeli.
Firma smo, ki nekaj šteje vedno,
če nič drugega, pa stranke tuje,
meglo tujec ko pri nas kupuje,
upa revež, da je nekaj vredno.
Vredno tisti hip, pri nas se splača,
stranki tuji naglo dopovemo,
saj čez pet let na volitve gremo,
naj uslugo nam zatorej vrača.
Česa pa povedati ne smemo,
ko za firmo delamo reklamo?
Mi še vedno upanje imamo,
da še en mandat v stečaj ne gremo.
