Na Živalski farmi, kjer prašiči,
vemo, da so družbena elita,
farma pa da scela je razvpita,
slepci glavni farmini vodiči.
Na tej farmi zdaj se spet dogaja,
le da spodaj, bolj v podzemlju, niže,
vedno globlje in pa peklu bliže,
tam elita prascev se razkraja.
Pohitijo po veterinarja,
židane ni volje, ko jih sliši,
šel bi še naprej se slepe miši,
vse zavoljo slave in denarja.
Ponj hitijo pomoči potrebni,
saj Živalska farma je oteta,
druga pasma prascev gori vzeta
in odnosi v stranki prav pogrebni.
Nas je prascev tistih prve lige
vsaj že pol manj, veterinar dragi,
valjajo se drugi zdaj v nesnagi,
druge ti imaš, kot zdi se, brige.
Na pomoč ga kliče lastna stranka,
med prašiči red da naj vzpostavi,
on določi, kdo so prasci pravi,
komu pa na farmi ni obstanka.
Konjederec židane ni volje,
veterinar, ki ga stranka kliče,
ve, da ni rešitve za prašiče,
da poginejo, bo namreč bolje.
Tega kajpak jim ne sme priznati,
saj potem brez posla sam ostane,
židane ni volje, še v jok plane,
saj je konec z njim, oh, ljuba mati!
Na Živalski farmi polomija,
kjer že desetletja se dogaja,
končno pest pravice jo dohaja,
ko razgali vsa se svinjarija.
