9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Raziskava: Polovica prebivalcev Slovenije se namerava proti virusu SARS-CoV-2 cepiti takoj, ko bo mogoče

Skupina študentov Univerze v Mariboru pod vodstvom prof. dr. Matjaža Zwitterja je v sodelovanju s skupnostjo COVID-19 Sledilnik in družbo Valicon izvedla raziskavo o odnosu do cepljenja proti virusu SARS-CoV-2.

Vzporedno so izvedli dve anketiranji, katerih rezultate bodo predstavili v nizu prispevkov. V prvem predstavljajo rezultate spletne ankete na nacionalno reprezentativnem vzorcu 516 članov spletnega panela JazVem. Zbiranje podatkov je potekalo v ponedeljek in torek, 21. in 22. decembra 2020.

Povzetek rezultatov je v objavi Koliko ljudi se namerava cepiti? (Medium), izpostaviti pa velja morda nekaj dejstev; 

  • Skoraj 10 % vzorca je bilo letos okuženih z virusom SARS-CoV-2. Kar 82 % jih osebno pozna nekoga, ki se je okužil s tem virusom, 36 % tudi osebo, ki je zaradi okužbe potrebovala zdravljenje v bolnišnici, in 23 % nekoga, ki je zaradi okužbe umrl.
  • najbolj zaupamo strokovnjakom (61%) in drugim strokovnim virom, najmanj pa razlagam na družabnih omrežjih (8%), visok pa je tudi delež nezaupanja v vlado (50%). 
  • kar 55% anketirancev meni, da bi za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov cepljenje proti SARS-CoV-2 moralo biti obvezno – a le 20 % se jih bo zagotovo cepilo in 29 % verjetno, medtem ko se jih 31 % verjetno ne bo cepilo, 19 % pa zagotovo ne. 

Temu ustrezni so tudi zaključki raziskave: 

Čeprav je večina prebivalstva v splošnem naklonjena cepivom in zaupa mnenju strokovnjakov ter rezultatom raziskav, se jih je le polovica pripravljena cepiti proti virusu SARS-CoV-2 oz. cepljenja udeležiti takoj, ko bo mogoče. Dve tretjini bi želeli počakati, da bo na voljo več informacij o varnosti cepiva. V varnost cepiva trenutno zaupa manj kot tretjina vprašanih. Kar četrtina jih misli, da cepljenje predstavlja poskus nadzora nad populacijo, in petina jih ima slabe izkušnje s preteklimi cepljenji.

V naslednjem poročilu se bodo izvajalci raziskave pri analizi poglobili tudi v povezave med različnimi spremenljivkami in pri tem uporabili tudi rezultate spletne ankete, ki jo je v desetih dneh zbiranja podatkov v celoti izpolnilo več kot 16.000 oseb.

Zasnova raziskave in vprašalnika je delo študentov Medicinske fakultete UM: Luka Petravić, Tina Gabrovec, Lea Zorman, Lucija Jazbec, Nika Rupčić, Nina Starešinič, Rok Arh in profesorja Matjaža Zwittra z Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru; zbiranje in priprava podatkov: Andraž Zorko in Igor Arhar, Valicon, analiza, vizualizacije in besedilo: dr. Ana Slavec.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine