-1.3 C
Ljubljana
torek, 9 marca, 2021

(PREJELI SMO) Spomin na Bojana Adamiča

Morilec je vsak, ki umori samo enega ali pa tisoč ljudi. Tisti, ki umor odobrava, pa je sostorilec. Takšne misli me obhajajo vsakič, ko slišim za slavnega dirigenta Bojana Adamiča.

 

20. marca leta 2012. je Biserka Karneža Cerjak, če se ne motim, v tedniku Reporter napisala članek z naslovom: Bojan Adamič: Slavni dirigent in neizprosni morilec? Članek je napisala na osnovi pričevanja dr. Branka Rusa, brata Zdravka Rusa iz znane blejske družine Rus, katerega je umoril prav »slavni« Bojan Adamič.

Dr. Branko Rus je, o umoru svojega brata Zdravka, izpovedal sledeče: »Adamič se mu je približal na nekaj metrov in ga ustrelil v hrbet. Ko je moj brat že ranjen obležal na stopnicah, ga je še enkrat zahrbtno zadel v hrbet. To potrjuje, da je šlo za povsem zahrbtni umor mladega človeka.«

V nadaljevanju citiram besedilo članka Biserke Karneža Cerjak, iz leta 2012.:

Tokrat ne bomo pisali o njem kot vrhunskem slovenskemu glasbeniku in dirigentu, četudi prav letos mineva stota obletnica njegovega rojstva, temveč o Bojanu Adamiču kot morilcu, ki je z dvema streloma v hrbet ubil mladega, komaj dvaindvajsetletnega fanta Zdravka Rusa iz znane blejske družine Rus. Zaradi naklepnega umora, ki se je zgodil avgusta leta 1950. na Bledu, ni bil nikoli zaprt, o njegovi mračni preteklosti, takrat je v popotnem kovčku nosil pištolo, ni bil napisan niti en sam članek. Tako je ostalo vse do objave verodostojno napisane, a še vedno ne dovolj znane knjige Romana Leljaka z naslovom, ki veliko pove: Dirigent s pištolo.

»Nič nimam proti glasbi Bojana Adamiča, sem pa proti njemu kot osebnosti, saj je ob zahrbtnem uboju mojega mlajšega, takrat komaj dvaindvajsetletnega brata Zdravka, najbolj pokazal, kakšen je njegov značaj. Ta nikakor ne pomeni tistega, kar je opevano v pesmi Ko boš prišla na Bled,« prizadeto pove primarij dr. Borut Rus, ki ne more pozabiti neverjetne bahavosti in napihnjenosti Bojana Adamiča ob bratovi smrti ter njegovega prepričanja, da se mu ne more prav nič zgoditi.

Pravzaprav je imel Adamič prav. Nikoli se mu ni nič zgodilo in tako je ostalo vse do danes, ko mineva že sto let od njegovega rojstva. V javnosti je zapisan le kot eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev in dirigentov, ne pa tudi kot povsem hladnokrven morilec.

Neodposlano pismo: Obtožujem

O tem, da družina Rus ne more preboleti tragične smrti Zdravka Rusa, ki je pokopan v družinski grobnici Rusovih na blejskem pokopališču, potrjuje nedavno napisano pismo dr. Boruta Rusa, namenjeno slovenski javnosti. A še vedno ni bilo odposlano, saj družina verjame, da se lovke, s katerimi so ob uboju zaščitili Bojana Adamiča, niso nehale ovijati: »Ob 100. obletnici Adamičevega rojstva ni bilo doslej niti v enem samem članku zapisano, kaj je storil naši družini. Naj bo glasbenik, toda zame je le en izmed mnogih, ki si ne zasluži nič drugega kot le to, da se njegovo ime zapiše v leksikon, ne pa tudi tega, da njegova slika še vedno visi v stavbi slovenske televizije.«

Pismo, prej odloženo na mizo, zdaj v rokah Boruta Rusa, je neizprosna obtožba Bojana Adamiča, da Zdravka Rusa ni umoril iz kakšne malomarnosti, kot je bilo zapisano v razsodbi sodišča, temveč naklepno z razdalje treh metrov. Za svoje dejanje je bil sicer najprej obtožen na leto zapora, po pritožbi pa le pogojno za dve leti, kar pomeni, da ni bil nikoli zaprt, čeprav je uničil dvoje mladih življenj, ne le življenje Zdravka Rusa, temveč v spor vpletene, takrat še mladoletne Brede Kruh.

Kako neizprosno se igra usoda. Živahno mlado dekle Breda Kruh, ki naj bi bila po pripovedovanju Boruta Rusa takrat zaljubljena v Bojana Adamiča, saj je kljub starosti znal privabiti mladenke z igranjem na klavir, se je kasneje poročila, a je tudi ona tragično preminula. Izdihnila je pod kolesi moževega tovornjaka ob vzvratni vožnji, umrla je tudi njuna bolna deklica.

Katerega Bojana Adamiča letos slavi RTV Slovenije: dirigenta ali morilca?

Rajko Modic,
Medvode, November 2020.

Zadnje novice

Sorodne vsebine