Piše: Narodni svet koroških Slovencev
Deželni glavar Mario Kunasek se je te dni s svojimi pripombami o štajerski himni kar večkrat osmešil.
Po eni strani njegova stranka v deželnem zboru nima dvotretjinske večine, da bi himno dvignila v ustavni rang, po drugi strani pa je vprašanje državne meje na črti Radgona- Špilje – Ivnik (Eibiswald) že dolgo urejeno v 5. členu Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. V skladu s tem Drava teče skozi Slovenijo in ne skozi Štajersko.
Za Štajersko je zanimiv tudi 7. člen Avstrijske državne pogodbe, saj „Avstrijski državljani slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem uživajo iste pravice kakor vsi drugi avstrijski državljani …“. Področje za tozadevno dejavnost je torej veliko.
Vse zastopniške organizacije koroških Slovencev menijo, da je treba nemško govorečim državljanom v Sloveniji čim bolj ugoditi. Vendar pa vprašanje štajerske deželne himne, vprašanje nemško govorečih v Sloveniji in vprašanje jedrske elektrarne Krško ni mogoče metati v isti koš, kot to dela Kunasek. Mimogrede, ko je Avstrija postala članica EU, je vztrajala na tem, da se sama sme odločiti, katere vire bo uporabljala za proizvodnjo električne energije. To bi moralo veljati tudi za Slovenijo.
Glede Krškega in nemško govoreče narodne skupnosti bi bil priporočljiv obisk deželnega glavarja v Sloveniji, glede himne pa pogovor „s slovenskimi kolegi“, kot je to predlagal evropski poslanec Lopatka.
Sploh bi pa bilo koristno pregledati nekatera besedila posameznih himn, saj kar so pri kar več besedilih sodelovali avtorji z nacistično miselnostjo ali pa celo avtorji s članstvom v NSDAP.
