Piše: Starši otrok v zasebnih vrtcih, podporniki in strokovnjaki
Otrokom, ki del najzgodnejšega otroštva z vrstniki preživljajo v zasebnih vrtcih, ob vladnem predlogu sprememb Zakona o vrtcih (v nadaljevanju ZVrt), grozi diskriminacija, ki ji starši teh otrok nasprotujemo, zato javno podajamo svoje mnenje o predlogu sprememb ZVrt.
Predlog sprememb ZVrt določa nov prvi odstavek 34. člena ZVrt, po katerem bi občine s sklepom občinskega sveta odločile, ali se zasebnemu vrtcu za otroke, vključene v zasebni vrtec, zagotavljajo sredstva iz občinskega proračuna. To pomeni, da bi bilo financiranje vzgoje in varstva otrok v zasebnem vrtcu po Predlogu sprememb ZVrt povsem odvisno od vsakokratnega sklepa občine oziroma sklepa občinskega sveta, ki ni vezan na nobeno merilo in na nobeno časovno obdobje, kar pomeni, da je dobrobit naših otrok prepuščena dobri volji svetnikov posameznih občin. Novi prvi odstavek 34. člena (1. člen Predloga sprememb ZVrt) daje občini pravico, da odloča o financiranju zasebnih vrtcev, pri čemer te pravice lokalni skupnosti zakon v ničemer ne omejuje.
Starši otrok v zasebnih vrtcih in strokovnjaki različnih strokovnih področij menimo, da sta določbi predlaganega novega prvega odstavka 34. člena ZVrt in 36.člena ZVrt v neskladju s svobodo izobraževanja iz prvega odstavka 57. člena Ustave in svobodo vesti iz 41. člena Ustave ter varstvom pravic otrok iz 56. člena Ustave.
Pravica do izobrazbe je tesno povezana s svobodo vesti in še posebej s pravico staršev, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljamo svojim otrokom versko in moralno vzgojo (tretji odstavek 41. člena Ustave). Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-68/98 sprejelo stališče, da je v prostorih javnih vrtcev in šol prepovedana konfesionalna dejavnost tudi zunaj opravljanja javne službe. Država mora za uresničitev svobode vesti in pravice staršev, da otroke vzgajajo v skladu s svojim prepričanjem, kar je še zlasti pomembno v tako ranljivem in zgodnjem obdobju, kot je obdobje predšolske vzgoje in izobraževanja, zagotoviti možnost izbire zasebnega vrtca, ki izvaja program, ki uresničuje njihova svetovnonazorska prepričanja. Da bi bila lahko izbira staršev dejanska in resnična, ne zgolj navidezna, mora država zagotoviti obstoj zasebnih vrtcev tudi s sofinanciranjem v deležu, ki tak obstoj omogoča (stališče ustavnega pravnika dr. Mateja Avblja v komentarju 57. člena Ustave, Komentar Ustave RS, 1. del, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana 2019, str. 492).
Svoboda vesti je v prvi vrsti obrambna pravica, to je pravica negativnega statusa, ki državo in s tem tudi lokalno skupnost zavezuje, da ne sme posegati v razmerja, varovana v prvem in drugem odstavku 41. člena Ustave. Ta vidik državi prepoveduje odločanje o vprašanjih, ki zadevajo nauk vere ali notranjo avtonomijo verskih skupnosti, prepoveduje ji, da bi zahtevala opredeljevanje do verskih vprašanj oziroma vprašanj vesti in da bi nagrajevala ali kaznovala ravnanja, ki pomenijo izpovedovanje določene vere ali drugega prepričanja.
Starši zasebnih vrtcev različnih strokovnih področji, prepričanj in mnogi strokovnjaki menimo, da omejitev financiranja zasebnih vrtcev v primerjavi z javnimi vrtci, pri čemer vsi vrtci izvajajo javno veljavni program, ki otrokom nudijo pravico do svobodnega izpovedovanja vere, posega ne samo v svobodo izobraževanja, ampak tudi v pravico svobode vesti. Ena od ravni svobode vesti je namreč tudi pravica do svobodnega izpovedovanja vere, ki pomeni tudi javno izražanje vere. Tako izpovedovanje vere v okviru javnega vrtca ni dovoljeno. To raven svobode vere zagotavljajo tudi mednarodni akti, na primer Splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948, ki vsakomur zagotavlja pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vključuje svobodno javno in zasebno izražanje vere, bodisi posamično bodisi v skupnosti, s poučevanjem, izpolnjevanjem verskih dolžnosti in bogoslužjem. Pri predšolskih otrocih pa lahko omejitev možnosti izražanja vere v času vzgoje in varstva v vrtcu, ki tega ne dopušča, dejansko močno posega v njihovo pravico do izražanje vere, saj otroci v tej starosti še ne morejo razumeti, da izražanje vere v javnem vrtcu ni dovoljeno iz drugih razlogov.
Zaradi svoje narave je pravica do izobraževanja povezana tudi s pravicami otrok iz prvega odstavka 56. člena Ustave. Starši skrbimo za vsa področja otrokove koristi, zato menimo, da je za naše otroke koristna vzgoja in izobraževanje v skladu z našimi svetovnonazorskimi prepričanji, ki jih otroci lahko izražajo v okolju zasebnih vrtcev. Otroci v vrtcih preživijo dobršen del dneva, kar pomembno vpliva na nadaljnji razvoj otroka.
V predlogu sprememb ZVrt je navedeni poseg v svobodo izobraževanja utemeljen s trendom zmanjševanja števila rojstev, zato naj bi bilo v javnih vrtcih dovolj mest za vse otroke. Ker bi občine kljub temu morale financirati še vključenost otrok v zasebne vrtce, bi bilo to v popolnem nasprotju s pravico občine, da samostojno odloča v zadevah izvirnih pristojnosti občine, med katere sodi tudi zagotavljanje varstva otrok v zasebnih vrtcih. Država ne sme posegati v tista razmerja, ki predstavljajo način in oblike življenja ljudi v njihovih lokalnih skupnostih. Ustava enakopravno obravnava državno oblast in lokalno samoupravo. Glede na vsebino navedene določbe je težko trditi, da je zagotavljanje pluralnosti vzgoje in izobraževanja v občini lokalna zadeva, saj je z vidika načela enakosti pred zakonom nesprejemljivo, da bi se ustavna pravica svobode izobraževanja v različnih občinah zaradi različnega financiranja udejanjala različno.
Glede na navedeno starši zasebnih vrtcev različnih strokovnih področji, prepričanj in naši podporni strokovnjaki menimo, da je navedena predlagana ureditev prvega odstavka 34.člena ZVrt iz vseh zgoraj navedenih razlogov nedvomno v neskladju s svobodo izobraževanja iz prvega odstavka 57. člena Ustave in da je iz enakih razlogov v neskladju tudi predlog novega 36. člena ZVrt.
Starši otrok v zasebnih vrtcih različnih strokovnih področij in prepričanj smo mnenja, da bi ureditev financiranja v predlaganem prvem odstavku 34. člena ZVrt omogočila nedopustno diskriminacijo pri sofinanciranju zasebnih vrtcev, zato takšnemu predlogu iz navedenih razlogov nasprotujemo.
