1.3 C
Ljubljana
sobota, 4 februarja, 2023

(PREJELI SMO) AmCham: »Ko nekdo vstopi v športno dvorano – zdravstveni sistem – je zanj dobro poskrbljeno. A pred vrati jih ostane preveč«

Piše: AmCham

Na tokratnem AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom “Zdravstvo danes in v prihodnosti – kako ga ohraniti dostopnega vsem?”, so svoj pogled na slovenski zdravstveni sistem z nami delili izkušeni strokovnjaki iz gospodarstva, predstavniki pacientov, zdravnikov in države. Z nami so bili: prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med, dipl. ing., član Strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema; Tomaž Gornik, direktor in ustanovitelj, Better; Kristina Modic, izvršna direktorica, Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo in državljanka Evrope 2021. Potrebne ukrepe pri financiranju slovenskega zdravstvenega sistema nam je predstavil redni prof. dr. Marko Pahor, Katedra za matematiko, statistiko in operacijske raziskave, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani. David Zupančič, dr.med., specializant infektologije in spletni vplivnež pa nam je zaupal, kako mladi zdravniki vidijo slovensko zdravstvo. 

Gostje so se strinjali, da bo v prihodnje več pozornosti potrebno nameniti reorganizaciji zdravstvene mreže ter procesov, več vlagati v digitalizacijo- na podlagi zadostnih in kvalitativnih vnosov/podatkov ter posodobiti izobraževalni proces. Za vzdržnost sistema v prihodnje bo potrebna sprememba obsega košarice zdravstvenih storitev, država kot servis pa mora v ospredje postaviti državljana in upoštevati vse možnosti, ki so na voljo v tem času, pri čemer moramo biti zagotovljena dolgoročna dostopnost in kakovost zdravstvene storitve za vse državljane Slovenije.

»Brez dobrega zdravstvenega sistema ni kvalitete življenja in delovanja na kateremkoli področju v državi,« je uvodoma poudarila mag. Ajša Vodnik, direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe ter tako zdravstvo umestila med prioritete AmCham Slovenija, prav tako pa tudi odločevalcev. Vida Dolec Pogačnik, direktorica operative in mednarodnega sodelovanja, AmCham Slovenija ter koordinatorka AmCham Komisije za zdravstvo in kakovost bivanja in današnja moderatorka pa je sodelujoče na začetku pozvala, da pogovor otvorijo z optimizmom. Vsi strokovnjaki so se tako v primerjavi s tujino strinjali o pozitivni asociaciji na slovensko zdravstvo. David Zupančič je vse udeležene navdihnil s sledenjem svojemu vrednotnemu sistemu ter povzel bistvo zdravniškega poslanstva: »Zelo rad delam v našem slovenskem zdravstvenem sistemu. Zdravniško poslanstvo sem si izbral, da lahko pomagam vsakemu brez diskriminacije, in to je v Sloveniji možno.« Dorjan Marušič pa je na vprašanje, zakaj smo bili Slovenci tako uspešni pri prepričevanju smrti med izbruhom epidemije Covid-19, odgovoril: “Zdravniki so daleč predani etiki in morali in postavijo svoj poklic pred vse ostalo. To je največji vložek za naš dosežek.« Tomaž Gornik pa je povedal, »… največja težava, ki jo jaz vidim tiči v tem, da se stvari ne rešujejo. Če bi me vprašali pred desetimi leti, bi rekel, da je izjemno dober. Predvsem pa me moti to, da velikokrat vidimo neke hitre rešitve.«

Gornik je zasluge za pospešitev razmisleka na področju digitalizacije slovenskega zdravstva pripisal pandemiji ter ponudil uvid, da v Sloveniji ne gre za to, da ne bi imeli potrebne infrastrukture in pri tem izpostavi pomen kakovostnih podatkov: »Ne gre za to, da v državi nimamo infrastrukture za shranjevanje in prikaz podatkov, temveč za to, kako bomo zagotovili, da deležniki v zdravstvu polnijo ta sistem in ga tudi uporabljajo,« je dejal. Kot je pojasnil, primarno zdravstvo zelo malo podatkov pošilja v elektronski zdravstveni karton, veliko zapisov je še vedno na papirju in to bi se moralo spremeniti.  Dodal je »… težava je, da imajo zdravniki izjemno malo časa za paciente, in v tem času morajo zaobjeti še vse podatke, ki pa jih bilo potrebno prilagoditi vsakemu pacientu in zdravniku specialistu

Marušič je poudaril, da smo v državi daleč od tega, da bi optimizirali dostopnost: »Če bi želeli to doseči, bi morali ob začetku simptomov bolnika pripraviti ustrezno pot gibanja, jo opremiti s spremljanjem in potem začeti meriti dostopnost tako, kot to počnejo v svetovnem prostoru, kjer spremljajo, kolikšen delež čakajočih pride do določenega posega, operacije v optimalnem času. V Sloveniji pa tega podatka nimamo,« je pojasnil. Obenem je opozoril, da se dostopnosti ne da rešiti samo z dodatnimi sredstvi ter ponazoril:« Ko nekdo vstopi v športno dvorano – zdravstveni sistem – je zanj dobro poskrbljeno. A pred vrati jih ostane preveč.«

Modičeva pa je izpostavila težave in verižne reakcije, ki jih predstavlja dolga pot do diagnoze in specialističnih pregledov ter slab dostop do primarnega zdravstva, ki pa je dostopna točka v zdravstveni sistem. Pri tem je opozorila tudi, da slovenski bolniki zaznavajo pomanjkljivosti pri celostni obravnavi: »Državi manjka izvedba. Gleda na to, da so onkološka zdravljenja vse bolj personalizirana, so tudi vse bolj draga. Apel na odločevalce je, da najdejo dodatna sredstva, da bodo lahko bolniki še naprej zdravljeni po najsodobnejših smernicah … Tukaj je treba nekaj narediti, ker vpliva na preživetje bolnikov.« Ob tem je tudi Pahor izpostavil, da je zdravnike nujno razbremeniti tudi administrativnih ovir, ki bi morale biti v času digitalizacije bolj optimizirane.

Slovenija ima kljub velikim izdatkom, zelo malo zdravnikov. Sodelujoči so se o dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema strinjali, da bo v prihodnosti potrebno več pozornosti nameniti reorganizaciji zdravstvene mreže, potrebna bo sprememba o obsegu košarice zdravstvenih storitev ter posodobitev izobraževalnega sistema, ki narekuje število zdravnikov. Marušič je predlagal, da moramo že v srednji šoli začeti mlade nagovarjati in jim predstaviti prednosti, da ne odhajajo v tujino. V skladu s podatkom Economist Impact, da je v Sloveniji leta 2020 bilo 3,3 zdravnikov na 1.000 prebivalcev, je komentiral, da je tudi 4 premalo in bi jih za pokritje morali imeti vsaj 5. Zupančič pa je izpostavil, da si moramo želeti takšno okolje, ki bi vabilo mlade in sposobne kadre: »Velik problem je odhajanje ljudi iz našega zdravstvenega sistema. Človek mora biti za svoje znanje in svoje delo ustrezno plačan. Kader odhaja in to je začaran krog, ki ga je potrebno obrniti.« Gornik je opozoril, da bi se morali zgledovati po tujini, kjer imajo na fakultetah za medicino tudi velike oddelke za računalništvo in informatiko: »Umetna inteligenca sicer ne bo zamenjala zdravnika, vendar bo zdravnik, ki  uporablja umetno inteligenco v prihodnosti zamenjal zdravnika, ki je ne.«

Sodelujoči so zaključili, da je bistveno investirati v zdravstvo, v središču pa mora biti državljan. »Ko zberemo sredstva, jim mora nekdo strateško usmerjati. Ko bo državljan v središču, bo zanesljivo možen prodor,« je še dodal Gornik.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine