Knjiga »Slovenski razkol« med drugim opisuje politično situacijo v Sloveniji in nasploh Jugoslaviji v dnevih tik pred vojno in okupacijo, tedanje politične strukture in delovanje takratnih vodilnih političnih osebnosti in nasploh tedanjih narodnih voditeljev, in potem naraščajočo moč partije, ki je znala spretno izkoristiti vojne razmere za svoje revolucionarne cilje. NOB in partizansko gibanje sta bila podrejena temu. Za razumevanje globinskih vzrokov vojne in revolucije pa moramo iti, tako sem prepričan, nazaj v zgodovino, in sicer ne le za nekaj desetletij, ampak za več stoletij.
Zakaj je prišlo do te narodne katastrofe na naših tleh? Gotovo se bodo vsi strinjali, da brez revolucije v Rusiji l. 1918 in brez okupacije Slovenije, se pravi 2. svetovne vojne, do te revolucije ne bi prišlo. A tudi do komunistične revolucije v Rusiji verjetno ne bi prišlo brez 1. svetovne vojne. Zato sta bili obe svetovni vojni pri tem nekaj ključnega. Vendar pa tudi pojav novega družbenega razreda, delavcev, teh pa ne bi bilo, če ne bi bilo tovarn, se pravi prve industrijske revolucije v 19. stoletju. V tej prvi fazi je komunizem surovo izkoriščevalski, razumljivo je zato, da so se takrat pojavile teorije o osvoboditvi delavskega razreda, in radikalne levičarske (komunistične) stranke, ki so to nameravale izpeljati z revolucijo, se pravi z nasilnim družbenim prevratom.
Vendar, tudi obeh svetovnih vojn, vsaj v takšni obliki, kot sta bili, ne bi bilo brez industrijske revolucije: prvo svetovno vojno je začela Nemčija predvsem zaradi kolonij, in pri njih gre za industrijo, za surovine in trge, in druga svetovna vojna je bila v veliki meri nadaljevanje prve svetovne vojne. Pri industriji gre za tovarne, pri njih pa za tehniko, in brez tehnike tudi obe vojni ne bi potekali tako kot sta. Smo torej pri tehniki, in pri njej gre za visoko razvita orodja, glede njih pa gremo lahko še dalje nazaj v preteklost, v 16. stoletje, v čas renesanse in znanstvene revolucije, Galileo je takrat utemeljil znanost eksperimenta in merjenja, in Leonardo je nakazal razvoj Orodij. Gre tudi za nastop modernizma: obračanje k zunanjemu, k uživanju, k grški filozofiji, gre za prodor razuma… . To se nadaljuje in stopnjuje z vzponom racionalizma v razsvetljenstvu (18. stol.), vse to in pojav manufakture in buržoazije privede do francoske revolucije, ki vrže v svet geslo svobode, enakosti, bratstva – to geslo odmeva tudi v komunističnih revolucijah, in Marx se navdihuje tudi pri razsvetljenstvu in francoski revoluciji. Marx je racionalističen mislec, in njegov nauk »znanstvenega socializma« prevzamejo komunisti. Racionalizem in modernizem vsekakor vodita v ateizem, le- ta je res del marksizma, v teoriji dokaj postranski del, a v praksi je za komuniste nekaj bistvenega, teisti (verni) so zanje nasprotniki, sovražniki. Racionalizem in ateizem sta bistven sestavni del komunistične ideologije, iz njiju tudi izhajata neka drža in ravnanje komunistov: oni imajo vedno prav, so v posesti vse resnice, in njim je vse dovoljeno.
Tu sem bežno navedel ključne dejavnike, ki so privedli do pojava komunizma, nakazal neko dogajanje znotraj civilizacije Zahoda, ki so ga ti dejavniki generirali, in za razumevanje vsega tega moramo iti daleč nazaj, vse do renesanse. Skušal sem osvetliti, zakaj je sredi prejšnjega stoletja v Sloveniji prišlo do revolucije, zakaj se je rdeča zvezda dvignila proti križu in je prišlo do spopada dveh svetov, dveh totalitarnih ideologij. Kot glavni in globinski vzrok za revolucijo vidim v zadnji revoluciji v razvoju orodij, torej v moderni tehniki.
Franc Bešter, Zg. Besnica
