Za nas Slovence je značilno, da imajo tuje stvari in mnenja, pomembnejše mesto od domačih, dokler nas tujina ne opomni na naše narodne intelektualne dragulje. Brez dvoma imamo Slovenci, glede na število osebkov izključno slovenskega porekla, zelo visoko stopnjo resničnih intelektualcev, na katere bi moral biti ponosen vsak, tako doma kot v stikih s tujino.
Te naše intelektualne dragulje velikokrat v tujini bolj cenijo, kot mi v domovini. Velikokrat jih Slovenci niti ne poznamo, sploh tiste iz preteklosti. Seveda so nas o nekaterih poučevali v osnovnih in še morda v srednjih šolah, potem pa se sled izgubi. Prepričan sem, da vsak pozna Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, morda še Valvazorja in sodobnike Avsenika in Borisa Pahorja. Kaj pa Lovrenc Košir pa Janez Puhar in Friderik Pregelj? Tu pa se poznavanje naših svetovno pomembnih Slovencev običajno konča.
Pripomba, da imamo tudi danes mnogo svetovno pomembnih intelektualcev, pa so nam bolj ali manj nepoznani, je umestna. O teh Slovencih zvemo iz medijev kot novice ali zanimivosti, potem pa se nanje pozabi. To so številni strokovnjaki iz ekonomskih, tehničnih, filozofskih, kulturnih in še kakšnih področij.
Brez dvoma pa menim, da bi morali poznati vsaj tiste intelektualne dragulje, ki so v zgodovini ali danes, poskrbeli, da smo lahko ponosni nanje. Naj naštejem najpomembnejše, najprej na kratko:
* Primož Trubar širil je pismenost med svojim narodom
* Jacobus Gallus – Petelin glasbeni komponist
* Janez Vajkard Valvazor Slava Vojvodine Kranjske
* Jurij Vega izračunal in sestavil je logaritemske tablice
* France Prešeren največji slovenski pesnik
* Lovrenc Košir avtor poštne znamke
* Janez Avguštin Puhar znajditelj fotografske emulzije na steklo
* Jožef Štefan fizik, matematik in pesnik; najuspešnejši slovenski raziskovalec
* Anton Ažbe organizator slikarske šole v Münchnu
* Janez Puh iznajditelj v motoroznastvu
* Friderik Pregelj kemik – nobelovec
* Jože Plečnik slovenski arhitekt
* Edvard Rusjan graditelj letal
* Herman Potočnik – Norrdung avtor izračunov vesoljskih potovanj
* Ida Kravanja (Ita Rina) filmska igralka in lepotna kraljica
* Anton Peterlin fizik in akademik
* Boris Pahor evropski pisatelj
* Slavko Avsenik narodno-zabavna glasba
* Jože Pučnik soavtor slovenske države
Pa še daljše obrazložitve:
Primož Trubar (*1508. -†1586.) – rodil se je v Rašici pri Velikih Laščah, umrl pa je v izgnanstvu v Tübingenu na Nemškem. Za potrebe širjenja protestantske vere je sestavil in dal natisniti prvi slovenski nabožni knjigi »Testament« in »Katekizem«, v takratnem slovenskem govornem jeziku in s tem postavil naš jezik ob bok številčnejšim evropskim jezikom.
Jakob Petelin Gallus (latinsko: Iacobus Gallus Carniolus) (*1550.-†1591.) – rojen je bil najverjetneje na Šentviški Gori ali v Ribnici, umrl pa je v Pragi na Češkem. Bil je slovenski skladatelj.
Janez Vajkard Valvasor (*1641.-†1693.) – rodil se je v Ljubljani, umrl pa je v Krškem. Bil je kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, član Angleške kraljeve akademije, imenovan leta 1687., ko je tja poslal opis Cerkniškega jezera. Zbiral je podatke o slovenskih pokrajinah, njih krajih in njihovih posebnostih, ki jih je opisal v knjižni obliki »Slava Vojvodine Kranjske«.
Jurij Vega (latinsko: Georgius Bartholomaei Vecha) (*1754.-†1802.) – rodil se je v Zagorici pri Dolskem, umrl pa je v Nussdorfu pri Dunaju. Bil je matematik, geodet, meteorolog, topniški častnik in plemič. Kot oficir avstrijske vojske je izračunal logaritme in sestavil logaritemske tablice in število π na 140 (137) decimalk. Za svoje dosežke je prejel naslov barona.
France Prešeren (*1800.-†1849.) – rodil se je v Vrbi na Gorenjskem, umrl je v Kranju. Bil je doktor prava, advokat in pesnik. Izdal je pesniško zbirko »Poezije«.
Lovrenc Košir (*1804.-†1879.) – rodil se je v Spodnji Luši nad Škofjo Loko, umrl je na Dunaju. Bil je filozof in šolan kmetijski strokovnjak. Je avtor načina plačila poštnih storitev s poštno znamko, kar pa mu Avstrijci niso hoteli priznati, ker je bil Slovenec.
Janez Avguštin Puhar (*1814.-†1864.) – rojen je bil v Kranju in tam tudi umrl. Izšolal se je za duhovnika, bil je amaterski fotograf in kemik, razvil je fotografsko emulzijo na steklo in tako omogočil prvo serijsko izdelavo popolnoma enakih izdelkov.
Jožef Štefan (nemško: Josef Stefan) (*1835.-†1893.) – rodil se je v Šentpetru pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), umrl pa na Dunaju. Bil je fizik, matematik in pesnik. Štefan velja za enega najuspešnejših slovenskih raziskovalcev vseh časov. Za njegove dosežke ga je odlikoval cesar, kar mu je prineslo pravico do plemiškega naslova, ki pa je ni izkoristil.
Anton Ažbe (*1862.-†1905.) – se je rodil v Dolenčicah pri Javorjah blizu Škofje Loke, umrl pa v Münchnu. Bil je osrednja slovenska slikarska osebnost ob koncu 19. stoletja. Med letoma 1891. in 1901. je imel v Münchnu zasebno slikarsko šolo.
Janez Puh (nemško: Johann Puch) (*1862.-†1914.) – rodil se je v Sakušaku v Slovenskih goricah, umrl pa je v Zagrebu. Bil je izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil, s svojo tovarno v avstrijskem Gradcu. Izdeloval je kolesa, motocikle in avtomobile.
Friderik Pregelj (*1869.-†1930.) – rojen je bil v Ljubljani, umrl pa je v avstrijskem Gradcu. Kot slovensko–avstrijski zdravnik, z doktorskim naslovom; leta 1923. je bil prejemnik nobelove nagrade za kemijo.
Jože Plečnik (*1872.-†1957.) – se je rodil v Ljubljani, kjer je tudi umrl. Bil je slovenski arhitekt. Z arhitekturnimi deli se je uveljavil v Avstriji, zlasti na Dunaju, v Pragi na Čehoslovaškem, v Ljubljani z okolico in po Sloveniji.
Edvard Rusjan (*1886.-†1911.) – rodil se je v Trstu, umrl pa v letalski nesreči pri Beogradu. Bil je letalski konstruktor, pilot in pionir letalstva.
Herman Potočnik – Nordung (*1892.-†1929.) – rodil se je v Pulju (zdaj je Pula na Hrvaškem), umrl pa je na Dunaju. Bil je raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij. Ameriška agencija za polete v vesolje NASA je priznala, da je prvi polet na Luno, načrtovala s pomočjo Potočnikovih izračunov.
Ida Kravanja (Italina Lida Kravanja) (*1907.-†1979.) – rodila se je v Divači, umrla pa je v Budvi (Črna gora). Bila je filmska igralka in lepotna kraljica, ena večjih filmskih zvezd v takratni Nemčiji in Češkoslovaški.
Anton Peterlin (*1908.-†1993.) – rodil se je v Ljubljani in tam tudi umrl. Bil je fizik z doktoratom, ustanovitelj Inštituta Jožef Štefan in profesor na številnih univerzah po svetu.
Boris Pahor (*1913.- .) – rojen je bil v Trstu, je slovenski pisatelj evropskih razsežnosti. Njegova dela so prevedena v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino. Tudi Borisa Pahorja je morala najprej priznati tujina, šele na to je prejel priznanja od matičnega naroda.
Slavko Avsenik (*1929.-†2015.) – rojen je bil v Begunjah na Gorenjskem in tam tudi umrl. Bil je glasbenik in skladatelj slovenske narodno-zabavne glasbe. Po njegovem zgledu je, po vsej Evropi, nastalo preko 10.000 glasbenih kvintetov. Njegova instrumentalna melodija »Golica« je največkrat izvajana skladba na svetu.
Jože Pučnik (*1932.-†2003.) – rodil se je v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici, umrl pa v Nemčiji, pokopan je v domačem kraju. Bil je disident in politični zapornik v FLR Jugoslaviji. Po prebegu v izgnanstvo je moral ponoviti dodiplomski študij in ga nadgradil z doktoratom iz filozofije in sociologije. Kot docent je bil zaposlen na Znanstveni visoki šoli v Lüneburgu. Po končani profesorski karieri in vrnitvi v domovino, je bil pobudnik osamosvojitve Slovenije v samostojno državo, Republiko Slovenijo.
Rajko Modic,
Medvode
