Piše: C.R.
Obveščamo vas, da se je našemu nedavnemu Pozivu k družbenemu premirju in sodelovanju pridružilo že več kot 450 posameznikov. Besedilo poziva s seznamom vidnejših sopodpisnikov najdete v prilogi.
Na podlagi izjemno pozitivnih odzivov smo se odločili, da z našo akcijo nadaljujemo. Tako bomo v naslednjih tednih in mesecih izpeljali vrsto spletnih pogovorov o ključnih izzivih, ki so pred nami. Z uglednimi gosti bomo iskali konkretne rešitve na področju premagovanja pandemije, gospodarskega okrevanja, predsedovanja Svetu EU, digitalizacije in vračanja mladih v Slovenijo.
Vljudno vas vabimo, da se udeležite našega prvega spletnega pogovora, na katerem bomo spregovorili o novi razvojni strategiji Slovenije. Pogovor bo potekal že jutri, torej v torek, 23. februarja, ob 17. uri. Z nami bodo:
• mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica, AmCham Slovenija
• ga. Maja Mikek, soustanoviteljica in CFO, Celtra
• prof. dr. Mojmir Mrak, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
• g. Dušan Olaj, ustanovitelj in direktor, DUOL
• prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite tukaj. Zoom povezavo boste prejeli po prijavi. Več informacij o ostalih okroglih mizah vam posredujemo kmalu. Z veseljem smo vam na voljo za vsa dodatna vprašanja.
S prijaznimi pozdravi,
Mark Boris Andrijanič
Matej Avbelj
Jernej Buzeti
Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju
Za nami je eno najbolj zahtevnih in tragičnih let v novejši slovenski zgodovini. Pandemija Covida-19 je pri nas terjala že več kot 3.500 življenj. Začetek množičnega cepljenja prinaša upanje, da bomo lahko še letos zaživeli svobodno in brez strahu pred koronavirusom. A kljub tej luči na koncu tunela je pred nami še mnogo težkih mesecev odrekanj in naporov, kar velja še posebej za naše zdravstveno in negovalno osebje, ki nas s svojo požrtvovalnostjo varuje pred najhujšim, za kar smo jim izjemno hvaležni.
Žal smo ena redkih evropskih držav, kjer politika, osrednji mediji in z njimi celotna družba ne nastopajo proti pandemiji enotno. Slovenski javni prostor nam vsak dan znova dokazuje, da je boj za oblastne, gospodarske in druge privilegije pomembnejši od skupnega boja za življenja in blagostanje državljank in državljanov. Še več, nekaterim je nenehno rušenje vlade cilj, ki posvečuje prav vsa sredstva. Tako smo že vrsto mesecev priča politični, medijski in poulični gonji, ki v ničemer ne prispeva k uspešnejšemu spopadanju s pandemijo in njenimi ekonomskimi, socialnimi in duševnimi posledicami.
Zaskrbljujoče je podpihovanje nezaupanja v varnost cepiv zoper Covid-19 in spodkopavanje ukrepov za zajezitev pandemije, ki so v takšni ali podobni obliki v veljavi domala po vsej Evropi. Na področju boja proti pandemiji so bile storjene tudi napake, a bo za podrobno analizo in iskanje odgovornosti dovolj časa, ko bo nevarnost mimo. Politika, še posebej vladajoča, bo zanje odgovarjala volivcem. Za morebitno korupcijo in vojno dobičkarstvo bodo vpleteni odgovarjali na sodiščih. Svoje odgovornosti pa se morajo zavedati tudi tisti, ki iz ozadja ali ospredja vzpodbujajo neodgovoren odnos do ukrepov in cepljenja, kar vodi v dodatno trpljenje ljudi in še večjo preobremenjenost zdravstvenega sistema.
Ni dvoma, da je v demokraciji kritika oblasti legitimna in celo nujna. Prav tako je boj za oblast nekaj povsem normalnega, v kolikor se odvija znotraj ustavnih okvirov. A še bolj legitimno, normalno in celo nujno je, da v današnjih izrednih razmerah vsi skupaj na prvo mesto postavimo sodelovanje v dobro državljank in državljanov. Prav zato smo prepričani, da je nastopil skrajni čas za umiritev strasti in strnitev vrst.
Pred Slovenijo so namreč štirje veliki projekti, ki bodo vzeti kot celota terjali najširše družbeno soglasje, podčrtano z našo skupno vrhovno vrednoto človekovega dostojanstva. Gre za dokončanje boja zoper pandemijo, gospodarsko okrevanje, predsedovanje Svetu Evropske unije in prenovo volilnega sistema v skladu z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2018. Politično stabilnost in sodelovanje vseh strani za doseganje teh ciljev terja tudi spomin in opomin na tisoče umrlih s Covidom-19.
Vse kaže, da so pred nami dolga leta gospodarskega okrevanja. Uspešnost držav pri izhodu iz pandemije bo določala njihovo blagostanje še leta, morda desetletja. Slovenija je bila po zaslugi pravočasnih in učinkovitih ukrepov vlade uspešnejša pri ohranjanju gospodarske aktivnosti in delovnih mest od povprečja EU, kar se odraža tudi v obliki zelo ugodnih mednarodnih bonitetnih ocen in zadolževanja države po negativnih obrestnih merah.
A žal ni izključeno, da je najtežje obdobje krize in z njo povezanih socialnih stisk šele pred nami. V kolikor se okrevanja ne bomo lotili s skupnimi močmi, premišljeno in s pripravljenostjo na spremembe, bomo izgubili nove generacije mladih, ki se bodo še naprej množično izseljevale v bolj urejene, konkurenčne in uspešne države. Moramo se tudi zavedati, da trenutna kriza Slovenijo in ostale države stane ogromno, pri čemer pa veliko povečevanje javnofinančnega dolga ne more iti v nedogled. Slejkoprej se bomo prisiljeni vrniti v trdo ekonomsko realnost, na kar moramo biti dobro pripravljeni.
Prav zato je sedaj pravi trenutek za strateški razmislek o tem, kako prenoviti gospodarske, socialne, zdravstvene, pravne in ostale temelje naše države tako, da bo Slovenija lahko postala ena najrazvitejših in najmodernejših držav na svetu. Brez jasne razvojne vizije bomo namreč še desetletja dohitevali Avstrijo in ostale razvite evropske države. Obenem pa nas bodo še naprej prehitevale države, kot sta Češka in Estonija, kjer so ljudje še pred nekaj leti živeli neprimerljivo slabše od nas.
Predlagani ukrepi na področju debirokratizacije predstavljajo pomemben korak v pravo smer, zato upamo, da bodo čim prej zaživeli v zakonodaji in praksi. A to še zdaleč ne bo dovolj. Gospodarski in družbeni preboj nam bo uspel le, v kolikor bomo naš novi ekonomski model utemeljili tudi na meritokraciji, odprtosti, podjetnosti, vladavini prava, digitalizaciji in trajnostnem razvoju. Okrog teh temeljev se morajo zbrati politične in druge sile ter v minimalnem soglasju oblikovati konkretne rešitve, ki bodo brez večjih popravkov in zasukov preživele menjavanje različnih vlad. Ob tem nam bo več kot 10 milijard uspešno izpogajanih evropskih sredstev za obnovo in razvoj služilo kot odskočna deska za preboj med najboljše.
Pred nami so torej odločilni meseci in leta za prihodnost naše države. Če bomo v boju proti pandemiji enotni tako, kot smo bili pred tridesetimi leti, bodo rešena številna življenja, pot v normalnost pa bo mnogo krajša. Če bomo sposobni izkoristiti trenutno krizo za korenito prenovo iztrošenega ekonomskega modela, se bo Slovenija končno lahko prebila tja, kamor tudi sodi – v evropski in svetovni vrh. Prav tako bomo lahko z uspešnim predsedovanjem Svetu EU dolgoročno okrepili ugled in vpliv naše države v mednarodnem okolju.
To so veliki in zgodovinski cilji, ki terjajo politično in družbeno zrelost in odgovornost. Zato je skrajni čas, da se vsi na čelu s političnimi, medijskimi in mnenjskimi voditelji zresnimo in osredotočimo na skupno reševanje velikih izzivov, ki so pred nami. Od predsednika vlade in ostalih predstavnikov koalicije pričakujemo, da bodo pri upravljanju države upoštevali širše družbene potrebe in ne samo interese svojih volivcev. Vladajoča politika mora narediti več, da k sodelovanju pritegne drugo stran, opozicija pa mora prihodnje ponudbe za sodelovanje presojati dobronamerno in državotvorno.
Od političnih predstavnikov prav tako pričakujemo, da se vzdržijo brezplodnih provokacij, dnevnih političnih igric in pogrevanja starih zamer. Socialna omrežja ne bi smela služiti kot sredstvo političnega komuniciranja, s katerim se spodbujajo konflikti, žali ljudi in poglablja razdor v družbi. Slovenija si na najbolj odgovornih mestih zasluži državnike, ki bodo državo vodili s svojim zgledom. Vsi, ki soustvarjajo slovenski javni prostor, pa naj pri svojem delu in javnih izjavah spoštujejo načela zmernosti, resnicoljubnosti in strpnosti.
Slovenija namreč bolj kot kdajkoli potrebuje operativno in odgovorno vlado, opozicijo, ki je kritična, a konstruktivna, in medije, ki so profesionalni in pluralni. Nova politična kriza ali pa odhod na že četrte zaporedne predčasne volitve zato v teh razmerah ni in ne more biti rešitev. Prepričani smo, da je ta trenutek edina odgovorna rešitev v družbenem premirju in iskrenem prizadevanju vseh strani za sodelovanje na področju boja proti pandemiji, gospodarskega okrevanja in predsedovanja Svetu EU.
Podpisniki:
1. mag. Mark Boris Andrijanič
2. dr. Matej Avbelj
3. dr. Jernej Buzeti
4. mag. Matej Beltram
5. dr. Bojana Beović
6. ga. Eva Aljančič
7. dr. Blaž Babnik
8. dr. Igor Bahovec
9. g. Franjo Bobinac
10. dr. Drago Bokal
11. g. Julij Božič
12. dr. Tina Bregant
13. dr. Anže Burger
14. dr. Matija Cencelj
15. dr. Igor Cesarec
16. g. Božo Černila
17. ga. Nevenka Črešnar Pergar
18. g. Darko Đurić
19. dr. Tomaž Erzar
20. dr. Peter Gregorčič
21. dr. Miro Haček
22. dr. Andreja Jaklič
23. dr. Romana Jordan
24. dr. Gorazd Justinek
25. mag. Gorazd Kalan
26. dr. Jurij Matija Kališnik
27. ga. Barbara Kastelec
28. g. Janez Janko Kodila
29. dr. Katarina Kompan Erzar
30. dr. Mitja Kos
31. g. Tomaž Lanišek
32. g. Miha Lavtar
33. dr. Marijan Leban
34. dr. Jernej Letnar Černič
35. g. Aleš Logar, mag.
36. mag. Jana Lutovac Lah
37. dr. Igor Masten
38. dr. Robert Masten
39. dr. Gregor Maučec
40. dr. Aleš Maver
41. g. Klemen Medved
42. g. Andrej Mertelj
43. dr. Blaž Mrevlje
44.ga.Maja Mikek
45. dr. Štefko Miklavič
46. mag. Jure Mikuž
47. dr. Kristijan Musek Lešnik
48. dr. Marko Noč
49. g. Dušan Olaj
50. g. Marko Pavlišič
51. g. Pavle Pensa
52. g. Janez Pergar
53. dr. Ernest Petrič
54. dr. Mark Pleško
55. dr. Simon Podnar
56. dr. Andreja Poljanec
57. mag. Tanja Porčnik
58. g. Federico V. Potočnik
59. g. Matej Potokar
60. g. Rok Ravnikar
61. g. Matjaž Robavs
62. dr. Peter Rožič
63. dr. Dimitrij Rupel
64. dr. Mateja Salobir Drnovšek
65. dr. Tanja Sedej
66. dr. Danijel Skočaj
67. g. Jaka Stele
68. g. Andrej Šter
69. dr. Ivan Janez Štuhec
70. dr. Janez Šušteršič
71. dr. Daniel Svenšek
72. ga. Meta Tavčar
73. g. Rudi Tavčar
74. g. Rok Terkaj – Trkaj
75. dr. Žiga Turk
76. dr. Matej Tušak
77. g. Žiga Vavpotič
78. dr. Samo Vesel
79. mag. Ajša Vodnik
80. g. Marko Voljč
81. dr. Andrej Vranič
82. mag. Marko Zajc
83. g. Aleksander Zalaznik
84. g. Krištof Zevnik
85. dr. Alenka Zvonar Pobirk
86. mag. Radovan Žerjav
