V naši vasi gor in dol pohaja,
prerok pravijo mu sovaščani,
materialnega ki se ne brani,
ve se, da iz rok mu ne uhaja.
Pravijo, da je za duš pastirja
prav visoko bil ta mož postavljen,
na izzive vse da je pripravljen,
kar od njega takšna služba terja.
Vsega kajpak ni ljudem verjeti,
dajte no, da bil bi dušebrižnik,
vidiš ga, kupuje paradižnik,
dá se ga na tržnici ujeti.
Sosed moj je zadnjič z njim govoril,
vera mu bila je zadnja briga,
cerkev prav poslednja konjska figa,
z drugimi skrbmi se je tovoril.
Je povedal zadnje nočne sanje,
rekel, da bile so kot preroške,
zrle vanj da so oči otroške,
kupil da je sinu stanovanje.
Je zaprl Geza trgovino,
dosti danes je nareformiral,
ve se, koga bo naprej podpiral,
dobro je nafilan z gotovino.
