Piše: Frančiška Buttolo
Hvala, gospod Pavel Rupar! Ne potrebujemo evtanazije.
Čudovito je bilo današnje zborovanje upokojencev. Preseglo je vsa moja pričakovanja. Zelo ste razširili tematiko upokojencev, kar je pravilno. Ob pismu gospe upokojene kmetice pa sem jokala.
Ne morem pa verjeti, da bi vas predsednica države Pirc Musarjeva še najraje zaprla. Ampak naj gospa predsednica države nikar ne verjame, da želi gospa Biserka Marolt Meden samo to, da bi državljani imeli pravico do samostojnega odločajo o načinu končanja svojega življenja. Niti malo ne gre za to pri vsej sodobni evtanaziji.
Gospa Marolt Meden se bori za pravico države, da sama odloča o koncu življenja svojih državljanov. Tako je po vsem svetu. Postajamo sužnji. Že spet. Natanko tako, kot je bilo to v Hitlerjevi Nemčiji. Evtanazija je in bo zločin, tudi če se bo za evtanazijo odločil celo Vatikan. Živimo pač v dobi popolnega nihilizma.
V Sloveniji pa je prizadevanje gospe Marolt Meden za takojšnjo uveljavitev evtanazije, prav tako kot enako prizadevanje predsednice države Pirc Musarjeve (to ob njenem medijskem nehumanem izpadu po zborovanju upokojencev že lahko rečemo), samo pasje ponižno izpolnjevanje te zločinske zahteve bogtaškega komunističnega Kučanovega klana, tesno povezanega z novim, svetovnim Hitlerjem – Sorosom, ki s svojo “odprto” družbo v resnici vse bolj zapira krog človekove svobode..
Še enkrat, gospod Pavel Rupar, hvala za izvedbo današnjega zborovanja upokojencev, še posebno pa za vašo razlago, zakaj ne smemo dovoliti evtanazije.
Gospe predsednici pa verjetno ni mogoče pomagati, ona gleda na svet in ljudi z visokega vrha navzdol. Zanjo so ljudje manjši kot mravlje. Če je ne bi predlagal komunist Kučan, nikoli ne bi bila izvoljena. Kučan pa je znal preslepiti volilno telo tako, da ko je predstavil predvsem drugačno, boljšo kot je v resnici. Mediji pa so Kučanovo navdušenje nad njo še stopnjevali. Zdaj pa jo imamo – predsednico, ki bi najraje prepovedala svobodo govora, na sam mednarodni dan svobode medijev.
