Piše: Frančiška Buttolo
Na volitvah v parlament EU poudariti nasprotovanje neokomunističnim politikam multinacionalk v EU in ZDA, v resnici že na vseh kontinentih.
Recimo ne podpornikom ameriškega neokomunizma na volitvah v EU leta 2024, ki v imenu nevladnih organizacij podpirajo okupatorske migracije, skrajno nasilno mešetarjenje s spoli in s podnebjem oziroma s podnebniško mafijo, ki neznansko bogati ob vseh velikih nesrečah, tudi ko zanje niso krive podnebne spremembe, na primer takrat, ko popustijo slabo zgrajeni jezovi; zaradi naseljenosti tam, kjer je ne bi smelo biti; zaradi finančne požrešnosti slabo zgrajeni objekti.
Recimo na volitvah v parlament EU 2024 ne ameriškemu neokomunizmu. Družbi z redkimi miljarderji, solastniki multinacionalk, ki uničujejo prav vse kulture in civilizacije, zamenjavo zanje pa vidijo v čaščenju ameriškega dolarja in ameriškega jezika, edinega na vsem svetu, vsaj v uradni rabi.
Kaj naj Slovenci in Slovenija v EU – v skupnosti z večino revnih in brezpravnih? Kaj naj Slovenci – v izginjanju – v EU s številnimi nehumanimi nevladnimi organizacijami, ki naš prostor vse bolj napolnjujejo z množicami migrantov? Kot da nimamo več svoje – državne – meje?
Kaj naj z migrantskimi aktivisti v EU, ko pa so tako hudo rasistični do belcev? Kaj naj z aktivisti legibitre, ki je fašistična do zahtev po spolni normalnosti, ker zanje – dokler jih multinacionalke dovolj plačujejo – normalni spoli in normalna spolnost ne obstajajo?
Te so, zgoraj predstavljene, vsaj po mojem mnenju, tri glavne stvari, ki bi jih volilci nujno morali vedeti, preden se bomo 2024 udeležili volitev v novi parlament EU, da ne bomo izvolili svojih lastnih – za Slovenijo in slovenski narod smrtno nevarnih – kanditatov.
Da, vedeti bi morali, kaj za Slovence in Slovenijo pomenijo zahteve kandidatov po kaznovanju vseh, ki nasprotujemo množičnim prihodom MIGRANTOV, še zlasti z drugih kontinentov. Kot je vsem znano, celo priseljencem z Balkana zelo redko uspe, da bi sprejeli slovensko identiteto, še bolj pa jo bodo zavračali priseljenci z drugih kontinentov. Multikulturnost pa v bistvu vedno pomeni konec določenega avtohtonega naroda, njegovo utopitev v številnih manjšinah v svoji – nekdanji – domovini. Slovenci se bomo morali umakniti, tako kot smo se že iz Ljubljane, glavnega mesta Slovenije. Če se bomo uprli, nas bodo kaznovali in zaradi rasizma pozaprli za multikulturnost odgovorni uradniki EU, še posebno tisti iz Slovenije, tudi poslanci v parlamentu EU.
Torej, vedeti bi morali, preden gremo na volitve v parlament EU, kaj pomenijo odprte meje in tisoci in tisoči migrantov z drugih kontinentov v Sloveniji. Ali jih bo EU poslala čez odprto mejo, ali pa jih bodo pripeljala z letali in vlaki. Vedeti bi morali, kaj pomenijo za Slovenijo zahteve kandidatov po še večjem uveljavljanju zahtev aktivistov legibitre, namreč konec slovenskega naroda, tako kot v primeru migracij. Prav tako bi morali vedeti, kaj za Slovenijo pomeni zahteva po strogem prilagajanju gospodarstva trajnostni politiki, nenaklonjeni vsakršnemu tržnemu gospodarstvu, razen tistemu, ki ga narekujejo multinacionalke, pogosto v dobesedno mafijski povezavi z birokracijo EU.
Preden glasujemo za določenega kandidata, ki nas bo zastopal v parlamentu EU, moramo vedeti, da je politika EU in ZDA z migranti, legibitro in podnebništvom – prav tako kot sta Hitlerjev rasizem ali na Marxov razredni boj, SKRAJNA POLITIKA. Odločno bi morali v Sloveniji zavrniti vse tiste migrante, ki nam jih pošilja EU. Še zlasti pa bi morali to storiti v Sloveniji. Ne bi smeli samo mirno gledati in gledati na vdore migrantov, ki jih Zahodu sovražna birokracija v EU zahrbtno vabi z namenom, da bi v Evropi za vedno izginila bela rasa. Tako, kot to hočejo neokomunisti v ZDA. Kar zadeva legibitro, bi morali tudi nanjo enako kot na vsiljevanje migracij, gledati kot na najbolj rasistično od vseh rasističnih teorij v vsej zgodovini. Še posebno pa bi morali na neokomunistično podnebništvo EU gledati kot na politično laž o vremenskih spremembah, močno povezano z neokomunistično ukinitvijo zahodnega tržnega gospodarstva, poslej samo še neokomunističnega – v resnici strogo centralističnega – planskega gospodarstva. Tako je že povsem izginil zahodni svobodni trg, seveda skupaj s politično demokracijo. Saj te brez svobodnega trga ne more biti. Politik proti demokraciji in svobodnemu trgu pa v Sloveniji ne bi smeli podpirati, se najmanj pa na volitvah v parlament EU.
