-4.4 C
Ljubljana
četrtek, 9 februarja, 2023

(PISMO BRALKE) Recimo bobu bob: ne za muzej, za državni udar jugonostalgičnih revanšistov gre!

Piše: Frančiška Buttolo

Dragi Slovenci, ne gre za Muzej  slovenske osamosvojitve, ki ga je vlada “razstrelila” (po  strokovno – ukinila), za državo gre. Za  Slovenijo gre! Za slovensko samostojnost gre. 

Dr. Golob, ki nikoli ne bi smel biti predsednik slovenske vlade (on najbolje ve zakaj!) hoče Slovenijo “TEPIHOVATI”, kot so ji ob osamosvojitvi  zagrozili Kučanovi jugoslovanski prijatelji v glavnih štabih JLA. Samo poglejmo, kdo vse je v sedanji vladi in kdo vse se sprehaja po vseh prostorih sedanje vlade!? Domoljubov med njimi ni, vsi so jugonostalgični “multikulti”, takšni, za katere so Slovenci v tujini edini dobri Slovenci. Na primer, skoraj nimamo več  slovenskih zdravnikov, skoraj nimamo več slovenskih politikov. Vsak sociolog dobro ve, kaj to pomeni.

Zaradi vsega tega predsednik vlade dr  Golob – mora –  ponižati samostojnost Slovenije in njene glavne osamosvojitelje. Torej mora dr. Golob ponižati samostojno Slovenijo,  da mu ne bo treba odstopiti  in  – zelo verjetno – pred sodnike.  Morda celo  v zapor. Jugonostalgiki namreč ne poznajo milosti. Še zlasti nekdanji najvišji oficirji JLA in njihovi potomci.

Ne, ne gre za željo ministrice, da bi po ukinitvi  muzeja “strokovno”  izboljšali predstavitev slovenske osamosvojitve. Laž. Zavajanje. Gre izključno za novo, absolutno komunistično  zgodovinsko in politično  definicijo samostojne  Slovenije. V resnici gre za “strokovno” zgodovinsko predstavitev osamosvojitve  izključno po željah  generalov JLA. Torej gre tudi  za kvazi strokovno   “TEPIHOVANJE”, zelo po  okusu  naslednika najbolj škodljivih slovenskih komunističnih spak, na primer Kardelja in Kidriča. Skratka, pri ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve gre za državni udar. Samo oglejmo si še enkrat posnetke državnega pogreba  nedavno preminulega starega  Kučanovega   prijatelja. Čista udbovska manifestacija. Predpriprava na državni udar, na spremembo državne ureditve in trajen izbris državne samostojnosti, kakor verjamejo –  z vključitvijo v  neko novo balkansko povezavo, nekakšno jugovzhodno  regijo EU (kakršno ima že dolgo v načrtu  Srbom naklonjena Francija).

Po ukinitvi pri komunistih tako strašno osovraženega muzeja bo imela slovenska osamosvojitev kvečjemu skromen kotiček v kakem skritem delu komunistično jugonostalgičnega muzeja  v Cekinovem gradu.

V letih 1965-1974 sem bila knjižničarka v Muzeju ljudske revolucije. Pozneje  je ta muzej  spremenil ime, vendar je komunistično revolucionarni NOB še vedno alfa in omega njegove stalne razstave. Večkrat sem se ustavila v kotičku, ki je bil namenjen domobrancem. Skromen –  kot da komunisti niso po vojni  pobili tisočev in tisočev domobranskih vojakov, tisočev in tisočev njihovih sorodnikov, tisočev in tisočev nasprotnikov komunistični kriminalni politiki nenaklonjenih Slovencev, neljubih političnih tekmecev, vsaj v primeru, če bi se državljani po vojni  na glasovanju odločili za tradicionalno parlamentarno  demokracijo.

In takšen skromen kotiček, kot je bil v Jugoslaviji  namenjen strašni domobranski tragediji, bo namenjen tudi osamosvojitvi, zgolj epizodi v slovenski novejši zgodovini. Slovenija pa bo samo še košček jugovzhodne regije EU, z Beogradom kot glavnim mestom. Ne bo mogoče, gospa ministrica. Ne bo mogoče, komunistični jugonostalgiki.

Zato: Muzej slovenske osamosvojitve je pomembnejši od sedanje vlade. Zato bi bilo  bolje,  če bi  namesto muzeja padla vlada. In padla bo. Zato, ker ne bomo dovolili ukinitve  Muzeja slovenske osamosvojitve.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine