19 C
Ljubljana
sobota, 1 oktobra, 2022

(PISMO BRALKE) O dveh praznovanjih in enem samem komunizmu…

Piše: Frančiška Buttolo

– ali o skorajšnjem  proslavljanju multikulturnosti Slovencev in konca  slovenskega naroda na Primorskem in v Prekmurju.

Tudi danes zjutraj (nedelja, 14.8) sem poslušala poročila, na nacionalnem radiu Golobnjak (ali radio Prvi) in na Radiu Ognjišče.  Golobnjak je na dolgo in široko razpredal o različnih vzrokih za vse mogoče krize na področju svetovnega gospodarstva. Tako je poslušalcem vzbujal najgloblje  SOČUTJE z Golobovo vlado, ki se mora, sirota,  spopdati s pravo ekonomsko svetovno vojno, še najbolj zaradi pomanjkanja redkih kovin.

In res, številni so imeli solze v očeh. Kmalu pa so se potolažili in prevzel jih je silen ponos. Spomnili so se,  da je bilo v času prejšnje vlade, ki jo je vodil Janša, gospodarstvo res v razcvetu, standard pa neprimerno višji od sedanjega,  ker je bilo takrat, pred nekaj meseci,  menda  redkih kovin kot listja in trave. Žal pa takrat nismo imeli Svobode. Zdaj pa jo spet imamo. Kot beremo na družabnih omrežjih samo zato, ker so spet na oblasti komunisti, ki so na volitvah  premagali domobrance – izdajalce slovenskega naroda pod vodstvom Janeza Janše. Kaj standard, kaj plače, kaj celo samostojnost – komunizem potrebuje Slovenija! In zdaj ga končno ima.

Najuspešnejši v zadnjem, silnem volilnem boju pa je bil balkanski, s surovo  jugonostalgijo obsedeni  komunistični “general”, župan svojega lastnega najlepšega mesta na svetu. Brez županove pomoči ne bi bilo dveletnih spontanih komunističnih protestov, s teden dni prej napovedanim točnim časom začetka in programa. Vodja gibanja Svoboda pa brez finančnega blagoslova tega župana ne bi mogel postati prvi popolnoma komunistični – in nevarno zmedeni – Boris Kidrič  po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije leta 1991.

O vsem tem bomo gotovo veliko slišali na bližnjih multikulturnih komunističnih  proslavah na Primorskem in v Prekmurju. Se največ na proslavi komunistične Primorske, ki zadnje čase vse bolj hrepeni po združitvi s  še bolj  multikulturno, komunistično in  avtonomno  (svobodno) Istro. Njeni “osvobojeni” avtonomni prebivalci bodo, kot namigujejo jezikoslovci  govorili svoj,  istrski jezik – mešanico italijanščine, hrvaščine in slovenščine. Oblast pa bo gotovo komunistična. Brez komunizma za Primorce ni svobode.

In kako bo  na proslavi v prav tako vse bolj  multikulturnem Prekmurju? Spominjam se neke zale gospe, ki jo je novinar, ko je pred nekaj leti hitela na prekmursko proslavo, vprašal, kaj meni o slovenskem narodu v Prekmurju. Smeje mu je odgovorila: “Kdo pa danes še govori o slovenskem narodu!” In odhitela je na proslavo, kjer so jo navdušeno pričakali. Očitno je bila ena od pomembnejših gostij.

Navsezadnje, na Sabotinu ni napisa Slovenija, ali  Slovenci. Samo napis Tito. (Komunist.)  Tudi v Prekmurju si prizadevajo za svoj lastni jezik, zelo podoben madžarskemu, pa tudi nemščina je v njem postila vidne sledi svojih prstov, prav tako slovenščina. Obema, Primorski in Prekmurju pa je skupna želja po obnovitvi komunizma. Morda v Prekmurju nekoliko manjša. Zato pa so glavni prekmurski komunisti toliko bolj komunistično blazni, pravi stalinisti. Nekateri med njimi so si vzeli za talko skoraj vso kulturno Slovenijo. So edini pravi tekmeci primorskih, tudi Golobovih.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine