Piše: Kari Karinger
Ponedeljek
Miha noče slišati za kapitulacijo. Na pomoč je poklical pajdaše iz stranke SD. Koprivc bo zdaj rešil vprašanje na način, ki so ga že pred njim vsi poskusili, pa ni nikomur nič uspelo. Njemu bo zdaj uspelo. Dobro. Jaz pa vztrajam, naj komunisti podpišejo kapitulacijo. A bo Koprivc podpisal? Saj vemo, da ne še takoj. Zdaj se grejo neko tragikomedijo s civilno družbo. Izsiljujejo še več. Delavcem bi odrli kožo s hrbta. Nikogar ne zanima, da imajo delavci majhne otroke in majhne plače. Vlada mora njim pomagati ne pa brezčutnim izkoriščevalcem, ki imajo polne riti in hrano stran mečejo. Saj imajo komunisti najboljše službe, a še to jim ni zadosti? Hočejo velik denar za nič delat. Če hočejo obogateti, naj grejo v Ameriko. Če hočejo komunizem, naj grejo v Venezuelo. Kaj ne bi že enkrat pustili Slovence malo zadihati? Niti za vzdrževanje nam ne pustijo, vse propada, nikamor ne moremo naprej. Do zdaj so nam vse oni požrli. Zdaj bi pa radi še več. Še pravice nam hočejo vzeti. Spet nas bodo zapirali za verbalni delikt. Če mene zaprejo, bom v zaporu organizirala vstajo. Zdaj mi je že jasno, da mi do smrti ne bojo dali miru. Obnašajo se kot šimpanzi, ki svoj teritorij branijo pred drugimi, ki zaidejo vanj in jih potolčejo s palicami. Komunisti so potolkli vse drugačne. Javno zagovarjajo drugačne, LGBT in druge, za hrbtom pa jih ponižujejo in jim omejujejo pravice. Javno jih imenujejo geji, za hrbtom pa pedri. Za njih je peder in fašist vsak, ki ga sovražijo. Saj sama slišim, kako se pogovarjajo. Grdi, umazani, zli.
Torek
Gusarska mularija nam je obljubila, da nas pride nadlegovat po domovih. Volite stranke profitariata, saj vi ne rabite denarja, saj znate potrpeti. Ljudstvo se mora podrediti večvredni kasti. Žrtvujte otroke na oltarju socializma. Ne znamo sicer pojasniti zakaj, ampak nam tako paše, ker hočemo dobro živeti na vaš račun. Žrtvujte se za socializem po meri bogatašev. Čeprav so socialisti postali isti kot kapitalisti, morate verjeti v ideal komunizma. Vsi enaki. Vsi za isti cilj. Vsi povezani med sabo kot stebla v snopu. Get it? A Mussolini? Pustimo malenkosti. A da nismo vsi enaki? Ne smete gledati razlike, videti morate namišljeni ideal. Verjeti morate, da kar je dobro za nas, je tudi za vas. Ali boste verjeli? Jaz ne.
Sreda
Zgodilo se mi je, da sem ponoči vstala, ker je tako zahtevalo telo. Čez nekaj časa pogledam skozi okno. Vse tiho in mirno. Kar zagledam nekoga, ki se po cesti približuje in kakor zgubljen zatava na dvorišče. Odprem okno in vprašam: »Kaj pa je?« On mi reče: »Mačka iščem …« In, kje boš zdaj našel mačka, ko se gonijo. Pusti ga. bo že prišel domov. Potem pa doda: »Mati jo …« »Eee … aha. Že razumem …« Ni izgledal naravno. Nekaj je bilo nenavadno. Previdno sem odgovorila: »Ubili so ga,« on pa nazaj: »A da so ga? Škoda, da ga nisem jaz.« Počasi se je obrnil in odtaval. Zadaj je imel veliko luknjo v glavi. Slabo se je videlo, ampak se je. Rekla sem mu še: »Kar počivaj v miru.« Odšel je. Jaz pa sem odšla nazaj spat. Pa ni bilo miru tisto noč. V spanju so prišli k meni neznani ljudje. Nekaj so mi razlagali, kar vsi vprek, eden čez drugega. Nisem razumela. Potem so v ospredje prišli neznani moški in eden mi je govoril: »Mi smo ves čas med vami. Med bitko na Medvedjeku smo bili zraven. Veliko nas je bilo.« Nazadnje se je približal naš umorjeni Jožek. Rekel mi je: »Mi nismo umrli zaman. Med vami smo in vam pomagamo. Ne boste več dolgo trpeli. Bližajo se lepši časi.« zjutraj sem vse podoživljala in sem se spraševala, zakaj kar naenkrat vse to. Kaj pa je danes za en dan? Bil je praznik osamosvojitve.
Četrtek
Civilna družba – to smo mi. Ljudje na podeželju, ki nam pridelate hrano, zlata ste vredni. Tisti, ki hodite v službo, plačate davke za skupno porabo, ne za gusarje. Upokojenci ste delali za nas, ko smo gor rasli, mi pa zdaj skrbimo za vas, ko ste onemogli. Gusarji ropajo delavce, kmete in upokojence. Na volitvah bo šlo za to, ali bomo spet zasužnjeni ali pa se bomo osvobodili. Ali nam bodo spet vladale pijavke in nam pile kri, ali pa bo še naprej ljudska vlada, kakršno imamo trenutno. Tisti, ki opažamo napredek, ga ne bi zamenjali za komunizem za nič na svetu. Zavedamo se tudi, da nas čakajo represalije, če bo spet leva vlada. Meni gre za živo glavo. In še komu. Tudi mi gremo na vse ali nič. Vojna pač. Na koncu ja pa tako, da enkrat moraš umreti in nekaj te mora ubiti, ali virus ali pa komunist. Ali je kaj razlike?
Petek
Nesmiselnost in pokvarjenost komunizma je znana že od njegovega nastanka. Nastal je sedemnajst let po tistem, ko so si delavci od leta 1871 do 1900 v spopadih z policijo priborili pravico do stavke in splošno volilno pravico. Delavske pravice so si priborili sami. Karl Marx in njegove sorte tiči so videli priložnost in so začeli delavce šuntati, naj si na silo prisvojijo oblast samo zase in naj pustijo njihovo avantgardo, torej gusarske komuniste, da izropajo bogate kapitaliste in prevzamejo njihov položaj izkoriščevalca. Slepar in pohlepen se iščeta in se vedno najdeta. Takrat so časopisi pisali, da sem med delavci širita lenoba in komunizem. Krvava revolucija je pokazala vso živalskost slaboumnih in pokvarjenih ljudi. Potem še Hitlerjev socializem. Musso je bil vajenec nasproti vsem drugim. Najhujša sta bila Stalin in Mao Zedong. Vsega skupaj najmanj 120 milijonov mrtvih ljudi, pretežno delavcev. A se je splačalo? Rezultat pohlepa. Energijski val tega dogajanja traja že sto let in se komaj zdaj zaključuje. Komunisti brcajo z zadnjimi močmi. A ravno zdaj so najbolj nevarni. Pazite se jih, vojno hočejo. Zasedli so pomembne položaje in se grejo diskriminacijo. Prigrabili so si službe in vse nasprotnike izrinili. Dobre službe so samo za komuniste. Take kot sem jaz pa morajo delavci hraniti kot domačo žival. Pa še to mi poskušajo vzeti. Da bi umrla od lakote. Zabijmo zdaj še zadnje žeblje v trugo komunizma. Moramo biti odločni. Nas, ki smo se zavestno odločili za zakonitost, zakon najbolj omejuje. Mi se ne gremo umazanih igric. Mi smo se odločili za pošteno igro. Zato je naša zmaga otežena, je pa zato toliko več vredna.
Sobota
Jankovićeva stranka pozitivnih ima te dni ogromno članov. Nekaj mu jih sicer vzame matilda, pa še vedno mi jih veliko ostane. Pozitivna Slovenija je v razcvetu. Nova verzija deltakron obeta, da bomo pozitivni čisto vsi. Ali to pomeni nov zasuk v slovenski politiki? Ali to pomeni, da bomo končno poenoteni? Nikakor ne. Še vedno se bomo delili na cepljence in cepce. Eni bomo lažje preboleval, drugi pa umirali. Janković pa je medtem car z rekordnim številom članov. Glas ljudstva je tudi pozitiven in hripav. Zahteva še več sredstev iz proračuna, če pomrejo vsi delavci, si morajo narediti zalogo denarja. Kdo bo pa potem delal za njih. Ne se hecat. Prihodnost je grozljiva. Če se šesti val prehitro pojavi, bodo razmislili tudi o nejanša politiki. V skrajni sili bi paktirali tudi z Janšo. Saj veste. Denar je denar.
Kari Karinger, Črnuče
