Piše: Franc Bešter
Z znanjem, ki je ustvarilo našo dobo, človek ni samo pridobil, zaradi tega znanja je tudi ogromno izgubil. Te izgube so sprožile propadanje narave in družbe, in zaradi njih lahko ta civilizacija tudi dokončno propade.
Marsikdo bo rekel, da sem preveč pesimističen, saj sta moderni znanosti in tehnika, ki sta (še vedno) alfa in omega te kulture, omogočili, da danes na Zemlji živi toliko ljudi kot jih živi, in še nikoli ni toliko ljudi tako dobro živelo kot danes, še nikoli ni bilo toliko izobraženih ljudi… . Vse to je res. Vendar je to pogled skozi materialistično prizmo. Tu želim nakazati, da je (in zakaj je) ta civilizacija (racionalistična, industrijska, in takšna danes prevladuje na vsem planetu!) na področju duhovnega in moralnega močno nazadovala. In (pra)vzrok temu je ravno v moderni (tehno)znanosti in tehniki.
Danes ta civilizacija tudi materialno propada, revnih ljudi je vedno več, vzrokov za to je več, a eden od njih je tudi moralno propadanje, zaradi le-tega danes tudi politika in ekonomija teže delujeta.
Razkroj duhovnih in moralnih vrednot v tej naši dobi povzročata tako teoretični vidik nekih znanj (znanost) kot tudi njegov praktični (uporabni) vidik – tehnika. Tu bom najprej skušal osvetliti prvega – vpliv tehno-znanosti na človeško družbo.
»Znanje vaše dobe se bojuje proti mojemu nauku.«
Navedel sem ta stavek iz knjige RŽVB. »Moj (Kristusov) nauk«: nauk Svetega pisma in evangelija. Ne moremo namreč zanikati, da kultura Zahoda gradi (je gradila) na temelju Grčije in Rima, razsvetljenstva in krščanstva. Z razsvetljenstvom, z razmahom modernih empiričnih znanosti (z vzponom racionalizma!) pa se je v njej pojavil dejavnik, ki je začel rušiti »krščanski steber« te civilizacije, in ta je danes že skoraj povsem porušen.
Tu bom skušal nakazati, pojasniti, zakaj, na kakšen način se znanje naše (moderne) dobe bojuje proti Kristusovemu nauku. V osnovnih potezah nakazati strukturo verske spoznavno-miselne stavba ob strukturi miselne zgradbe tehno-znanosti (fizika, kemija), odtod se bodo prikazala kričeča nasprotja med enim in drugim in s tem vzrok tega »boja«. Mislim, da se večina pripadnikov te civilizacije teh nasprotij ne zaveda. Vzrok je v slabem poznavanju tako enega kot drugega, zato se večina ljudi ne zaveda, zakaj so postopno izgubili enega od temeljev svoje kulture.
Znanost te dobe: ona močno pogojuje miselni svet sodobnega človeka, ker vanjo (še vedno) verjame, iz več razlogov. Ker so tam stvari »dokazane« in »eksaktno opisane« in ker je ta znanost ustvarila vso moderno tehniko, ki »deluje«. Iz teh razlogov je zanj ta Znanost »pravilna«, zato verjame v njeno spoznavno metodo in v podobo sveta in človeka, kakršno je skozi nekaj stoletij zgradila.
Spoznavna metoda: eksperiment in merjenje v procesu eksperimentiranja. V temelju te metode je tudi dvom, sistematični dvom: ne gre verjeti v nič, kar ni dokazano s tem – z eksperimentom in meritvami. Predmet preučevanja (s to metodo): svet materije. Svet snovi, tvari, svet zunanjega: v moderni dobi se je človek k njemu naučil pristopati na ta nov način, z merjenjem. Ugotavljanje količin in abstraktnih odnosov med njimi, rezultat tega so abstrahirani zapisi: fizikalne in kemijske enačbe, formule. Potem izum pravokotnega (koordinatnega) sistema, v katerem se enačbe lahko nazorno prikažejo z grafi.
Podoba sveta in človeka, zgrajena s to metodo: v njej je seveda prostor samo za svet materije. Svet brez Duha, človek brez duše, saj je materija »edino dokazana« realnost.
Zdaj ta svet znanosti primerjajmo s svetom vere (krščanstva). Spoznavna metoda pri veri: vera, verjetje – v (od Boga) razodete resnice (o svetu in človeku, seveda predvsem o Bogu). Znanje (filozofija) se razvija iz vere v te resnice. Verjeti: dvom je pri veri pravzaprav greh! In te resnice so večinoma podane s simboli (s simboličnimi besedami), prispodobami (prilikami), alegorijami, medtem ko so enačbe zgrajene iz znakov, razlika med enim in drugim pa je velika! In tu igrajo ključno vlogo kvalitete, ne količine. Nadalje: s pomočjo teh resnic (znanja) je tudi mogoče priti do izkustva, vendar se le-to nanaša na subjektivno, na notranje, Bog (Duh) je nekaj bistveno drugega kot snov (zunanje), zato tega ne moremo postavljati v pravokotni sistem, opisovati z dimenzijami…, in do njega pridemo s pomočjo duše kot »instrumentom«, duše, ki je znanost sploh ne priznava. Za »objektivno« znanost je zato vse to nesmiselno, iracionalno, lažno, ne-dokazano.
Torej, miselni svet vere priznava tudi metafizične stvarnosti, ki jih znanost zanika (Bog, Duh, duša, videnje…).
Iz teh osnovnih potez obeh svetov je razvidno, za kako dve zelo različni spoznavni stavbi gre pri krščanstvu in moderni znanosti, in zakaj »se znanje naše dobe bojuje proti Kristusovemu nauku«. Ali pa se morda zato ta znanost celo zlorablja za to, da spreminja versko stavbo ljudi v ruševine? Lahko bi zaključili tudi tako. Pomislimo na šolski sistem v tej kulturi, skozi katerega gredo milijoni, ne, stotine milijonov! Šola: tu mislim še na dodatne probleme, na neko razvojno (starostno) stopnjo, ko mladi niso sposobni zares globinsko razumeti znanosti, poleg tega nikoli niso VSI tega sposobni, nadalje v šoli ni niti možnosti niti dovolj časa za to… . Posledica vsega skupaj je, da se empirične znanosti kot sta fizika in kemija, v šolskem sistemu podajajo in razumevajo ne kot jih razumevajo resnični znanstveniki, ki so v tem vse življenje, ampak bolj kot racionalistična filozofija, značilno zanjo je, da po tem razumevanju Razum lahko spozna resnico, torej odkriva naravne zakone takšne kot so in spoznava svet (materijo), kakršen v resnici je, vemo npr. kakšen je v resnici atom – tu ni razlikovanja med teorijo in stvarnostjo kot takšno. Jezus v knjigi RŽVB to potrdi: »Lažna modrost je moje stvarstvo pripeljala v satanove mreže…« . Jezus tu znanost imenuje »modrost«, torej »filozofija«, in le-ta je lažna, zmotna, napačna. In še pove, da ona »spreminja ljudi v brezbožneže«. Lastnost tega znanja je res, da vodi v ateizem, ker vodi v zanikanje Boga – ta znanost si VSE zna PRAVILNO razlagati brez Boga! Tudi to Jezus potrdi: »V ateizem vas je zapeljal duh racionalizma…«. Prej navedeni stavek pa kaže na to, da je za vsem skupaj (za racionalistično filozofijo) satan, in naslednji stavek tudi to potrdi: »V vaših dneh satan prihaja z orožjem racionalizma.« To »orožje racionalizma« je ravno moderna znanost. In še: »Prihajam, da bi našel stvarstvo v rokah hudiča, ki ga hrani z racionalizmom…«.
Takšna je torej lastnost znanja (teorije) naše dobe, ki je odločilno pomagalo ustvariti moderno tehniko. Ona pa je praktični vidik nekega razvoja v moderni, in le-tega se nameravam dotakniti v naslednjem prispevku.
