Piše: Franc Mihič
Spoštovana kandidata za predsednika države, dr. Nataša Pirc Musar in dr. Anže Logar, menim da je še vedno odprta tema prava, ki lahko bremeni vsakega slovenskega človeka in je eden od temeljnih postulatov pravne države, kar žal pri nas še nima mesta, a pravi: »Dokler človek ni obsojen s pravnomočno sodbo, je nedolžen!”. Tako nas opozarja dr. Marko Bošnjak, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Dr. Janez Markež in dr. Ali Žerdin, novinarja, pa sta pred časom v Delu in na RTV, linčala nedolžnega človeka, pa nista bila edina, ko sta prezrla sklepe sodišča, da Janez Janša ni kriv in sta javnosti lagala? Nihče se temu ni odzval. Mar ni to tragedija demokracije in pravne države, ko se brez posledic ignorira sklepe sodišč v škodo nedolžnih državljanov? Demokratična država mora ščititi tudi (osumljenega) človeka, dokler sodišče ne odloči, ali je kriv, ali nedolžen.
Demokracija je ogrožena, ko celo novinarji ignorirajo sklepe sodišč in jim tudi oporekajo. Blatenje in širitev laži o nedolžnem človeku je linč, kar ni čast pravosodju. Sodišče ne more in ne sme obsoditi človeka da je kriv, ker tožilec za obsodbo krivde ni podal ustreznih dokazov. Če pa se kasneje najdejo dokazi, da je bil obsojenec nedolžen v zaporu, ga sodišče v obnovljenem procesu oprosti sodbe in je nedolžen. Človeku pa ne moremo nikoli poplačati prestanega gorja za čas v zaporu. Kako hitro osumimo in obtožimo nekoga!? Našo “kulturo” ne moti, da celo vplivni novinarji, kot sta dr. Markeš in dr. Žerdin, ne varujeta človeka, ki ga sodišče ni spoznalo, da je kriv, a ne upoštevata sklepe sodne veje, temveč zavajata javnost in širita laž, “Janša je kriv?” Mar ni to kaznivo klevetanje?
Nisem ravno občudovalec Janeza Janše, a kar poznam afer in sklepov sodišč, je Janez Janša nedolžen. Širjenje klevet o delu sodišč v primerih “Janez Janša”, pa je degradiranje slovenskega sodstva. Tudi mene moti njegov prevladujoči ironični stil komuniciranja. Vendar to je njegova izbira, posledice pa sam kasira. Če ima pravosodje ustrezne dokaze za sum storitve “kaznivega komuniciranja”, naj ga obtoži, kot veleva zakon. Upam pa, da “neprijetno komuniciranje” (samo za ene), menda ni in ne bo kaznivo dejanje. Kaj je potem še ostane državljanom v demokraciji, če ne svoboda javnega izražanja, pa naj bo to neprijetno, menda ne samo prijetno? Ker pravosodju, zaradi pomanjkanja dokazov ni uspelo Janšo pravnomočno obsoditi, je dopustilo, da je primer zastaral.
Janša ni mogel nadaljevati postopka dokazovanja svoje nedolžnosti na Evropskem sodišču za človekove pravice. Janez Janša torej ni pravnomočno obsojen. Klevetanje vsakogar, tudi politika, je kaznivo dejanje, ki ga morata po službeni dolžnosti najprej obravnavati tožilec in policija. Dolžnost vsakega državljana, tudi politika, pa je, ko je doživel ali opazil sum storitve kaznivega dejanja, da to prijavi tožilstvu in/ali policiji, saj smo vsi odgovorni za delovanje pravne države in demokracije. Vsak državljan, ki prijavi sum storitve kaznivega dejanja pokaže, da verjame v pravno državo in je pripravljen sodelovati pri njenem delovanju. Če se to ne zgodi in se tiho sprejme npr. “klevetanje”, je to znak, da pravna država ni ravno potrebna za delovanje demokracije, kar ni res.
Menim, da je Janez Janša, če ne gre drugače, tudi sam poklican, da poskrbi za prijavo suma storitve kaznivega dejanja klevetanja, ter tudi sam prispeva, da se v družbi preganja tudi klevetanje, poniževanje človeka nedolžnega človeka. Upam, da bosta oba kandidata za predsednika države to prebrala, enako tudi Janša, če res verjame/jo v demokracijo! Odgovora bomo mnogi veseli in hvaležni za to hvaležni!
Franc Mihič, Ribnica
