Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Volilna kampanja že poteka, čeprav še ne formalna, tudi zato, ker še nihče ne ve, ali bodo volitve v rednem roku ali pa predčasne. Eden od simptomov tega so nove stranke, ki se pojavljajo ena za drugo, kot gobe po dežju. Lahko bi se kaj naučili iz nedavne preteklosti: to se je dogajalo redno kakšno leto ali celo par mesecev pred volitvami. Tudi ni težko prepoznati, vsakemu, ki ima vsaj nekaj sposobnosti političnega uvida, da so povečini lansirane od globoke države, paradržave oz. vzporednega mehanizma, kakor pač temu rečemo – ni bistveno. Gotovo je, da te strukture (omrežja) obstajajo in delujejo.
In skušajo ohraniti realno politično moč in oblast – na ta način, z ustanavljanjem novih strank, postavljene so tudi zato, da odjedajo glasove strankam, ki bi lahko ogrozile monopol Oblasti. Občutek imam, da imajo to »poslanstvo« tudi Logarjevi Demokrati. A sem v dilemah, kaj je tu res: levičarji pravijo, da gre pri njih za projekt in satelit SDS-a, SDS (Janša) pa, da gre za taktični manever levice (zbijati glasove SDS-u). Kakorkoli že, vse te stranke se potem kaj hitro pokažejo za »instantne«. Podobno je z medijskim lansiranjem novih obrazov. To velja tudi za tiste, ki trenutno vladajo, se pravi za Goloba in Gibanje svoboda. Vsekakor, vendar narod tega ni prepoznal, tej stranki je rekordno število glasov (in poslancev) prispevala tudi korona, med to krizo je namreč desnica pod vodstvom Janše morala sprejemati tudi nepriljubljene ukrepe, omejevati svobodo ljudi ipd. – in potem se pojavi stranka, že katere ime obljublja svobodo! Poleg tega pa še njen predsednik kot kandidat za premierja – »nov in neomadeževan« politik, in zapovrh še strokovnjak za elektriko in genialen menedžer! A ponavlja se zgodba vseh predhodnih instantnih strank, ki jih tukaj niti ne bom našteval, kakšna mi je že tudi ušla iz spomina: rekordno število procentov na začetku, a potem razočaranje naroda in njihov strmi upad.
Na dlani je, zakaj se dogaja to: politika kot obrt in umetnost (za urejanje skupnih zadev) ni tako enostaven, je zahteven posel, kot za vsako umetnost in obrt je poleg nekaj talenta potrebna tudi praksa, kilometrina, a ne samo par mesecev – tudi leta in desetletja! Jasno, pri stranki, ki se sestavi kakšen mesec pred volitvami, vsega tega ne more biti, rezultat tega je nesposobnost politikov, da bi odgovorno in uspešno upravljali z državo. Posledica je razočaranje naroda in odhajanje takšnih strank na smetišče. Nekaj podobnega se dogaja s sedanjo vladajočo stranko, ki je pred volitvami veliko obljubljala, naredila pa skoraj nič (ali celo mnogo več škode kot koristi!?). Posledica je katastrofalno stanje na področju družbenih sistemov kot so zdravstvo, šolstvo, policija, in nerealizirane nujne reforme. Tudi ekonomska situacija ni zavidljiva: polovica od pol milijona upokojencev živi pod pragom revščine. Velik problem te države je tudi korupcija.
Posledica vsega skupaj je seveda ponovno razočaranje ljudstva – ali bo na bližnjih volitvah znova nasedlo? Slovenija si pravzaprav še ene nesposobne in neučinkovite leve vlade ne more privoščiti, a ravno razočaranje nad sedanjo vlado utegne omogočiti ponovno zmago desnice na volitvah. Ki pa se bo morala soočiti z ogromnimi težavami in nerešenimi problemi, za njihovo reševanje bo nujno treba sprejemati tudi nepriljubljene ukrepe, ki ji bodo nižali podporo, poleg tega se bo soočila z raznimi kolesarskimi protesti, levo civilno družbi, z medijsko gonjo…, kar vse bo na naslednjih volitvah vodilo v njen ponovni poraz.
Kako iz tega začaranega civilizacijskega kroga?? Problem Slovenije je, da ni bilo tranzicije na področju medijev in pravosodja (krivo-sodja).
Sicer je pa politična situacija na vsem Zahodu dokaj podobna: vladajo neizvoljeni birokrati, ki so orodja take ali drugačne globoke države (najbolj verjetno globalistov in kulturnih marksistov – oboji imajo sorodne politične cilje!). Amerika se je v zadnjem času ovedla tega stanja – ali se bo tudi Evropa? Osebno vidim stanje v civilizaciji, ki je zašla v krizno stanje, kot posledico notranjih protislovij, v katere se je ujela – zaradi institutov in znanj, na katerih gradi zadnja stoletja. Na primer: demokracija kot politični sistem, na katerem deluje, zahteva čim višjo etično raven naroda, a obenem z njo smo postavili tudi šolski sistem, v katerem se v glave trpa racionalizem, ki vodi v ateizem, ta pa v rušenje etičnih temeljev. Volivci zato ne morejo (ali nočejo) izvoliti dobrih voditeljev. Sodobno državo bi zato lahko primerjali z ladjo, ki jo upravlja slaba ali nesposobna posadka, vključno s takšnim kapitanom, in ki jo bo zato slej ko prej privedla v takšno ali drugačno nesrečo, v brodolom.
