Piše: Bogdan Vidmar
Že večkrat sem doživel očitke, da zgubljam čas s teorijami zarot, ali da vanje celo verjamem. S teorijami zarot se srečujemo in do neke mere je prav, da se z njimi tudi ukvarjamo; da jih znanstveniki demantirajo in argumentirano pokažejo, da jim ne gre verjeti. To cenim. Spoštujem korektno podane argumente in znanstvene dokaze. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da zgodovino pišejo tudi uresničene zarote in da so resnični zarotniki najbolj veseli, ko se njihova zarota razglasi za »teorijo zarote«, torej za nekaj neobstoječega in lažnega.
Pomenljiva je demonizacija kritičnih pogledov na cepljenje. Zanimivo se mi zdi, kako se ob zadnjih neurjih poudarja, da sedanji vremenski pojavi niso posledica določenih tehnologij, ki jih zagovarjajo »pristaši« teorije zarot (npr. https://nova24tv.si/vreme/neurja-naplavila-nove-teoretike-zarot/; https://demokracija.si/izjava-dneva/mag-branko-cestnik-ze-nekdaj-se-je-govorilo-kako-nekateri-coprajo-vreme/).
Verjetno današnja znanost zmore analizirati dež in točo in prav je, da bi bili vsi verodostojno seznanjeni z rezultati analiz. Okoljska policija, če bi zares obstajala, bi lahko ugotovila, kdo v naše reke spušča strupe, koliko strupa prinašajo oblaki, ki pridejo k nam iznad Milana, Bergama, Padove… Zakaj o tem vemo zelo malo in so resnične znanstvene analize skorajda niso predstavljene širši javnosti? Ni čudno, da potem dobijo krila teorije zarot. Malo čudno pa je, če postane glavni poudarek znanstvenikov izpodbijanje teorije zarot. Je to še znanost, ali zgolj »politbiro«, katerega cilj je uveljavljanje enoumja. Vsi bi morali misliti, kot je odločila politična elita in sodobni »verski« voditelji. Glede vseh vprašanj si niti znanstveniki niso enotni. Je cilj tudi utišanje znanstvenikov ki mislijo drugače? Če ta slutnja drži, potem smo priča resnični zaroti, ki za dosego svojih ciljev zlorablja tudi teorijo zarot, ali pa jih morda celo producira.
Da ta teza zelo verjetno drži, je veliko indicev. Eden izmed indicev je zapiranje bančnih računov posameznikom, ki niso politično korektni. To se je zgodilo celo poslancu Nigeu Farange-u, ki mu je Londonska banka Couts zaprla račun. Prestižna banka z dolgo tradicijo je članica skupine bank pod nadzorom NatWest. Banke so že doslej imele pravico zapreti klientom račune. V kakšnih primerih? Zakaj so zaprli račun Farangeu? So ga kaznovali zaradi očitkov političnih nasprotnikov, da je ksenofob, šovinist in rasist? V tem primeru so ga izključili zaradi ideoloških razlogov. Lahko banka nekomu zapre račun zaradi njegovih političnih opredelitev, če so njegova stališča izražena v okviru zakonskih okvirov? Pod kakšnim vplivom je banka to storila? Kateri Politbiro je to naročil?
Banka je s svojim dejanjem sporočila, da kontrolira svoje kliente glede njihovih političnih opredelitev in o njih vodi dosjeje.
To pomeni, da bodo v prihodnje banke lahko zaprle račune strankam, ki niso politično korektne, ker zavračajo spreminjanje spola, nasprotujejo vzgoji LGBT v šolah, dvomijo da so klimatske spremembe posledica človeške dejavnosti… So principi ESG, ki jih uvajajo banke, namenjene temu?
To, kar se je zgodilo Farangu je samo eden izmed primerov. Velika Britanija ni edina država, kjer se to dogaja. Veliko podobnih primerov se je, kot poročajo mediji, zgodilo tudi v Kanadi. Še živimo v demokratični, laični in liberalni družbi? Mar ni to, kar se dogaja pokazatelj totalitarizma, ki ga izvajajo kleriki in dogmatiki, ki pripadajo raznim sektam ateistične in sekularistične religije?
V preteklih desetletjih se je v javnosti na vse pretege poudarjalo, da sta vera in svetovni nazor »privatna zadeva«. Kako to, da sedaj, kar naenkrat, to ne velja več, ampak intimne opredelitve vplivajo na to, ali bo nekdo imel račun na banki ali ne? Sploh lahko govorimo o laični državi, če vera in politično prepričanje ne smeta biti javna zadeva? Se neka država še lahko imenuje laična država, če starši, zaradi fašističnega fanatizma vladarjev, ne smejo javno nasprotovati določeni seksualni vzgoji v šoli? So v taki družbi sploh še smiselni parlamenti, referendumi in javna razprava?
Politiki, desni in levi, kakšna je vaša opredelitev do teh vprašanj? Podpirate totalitarizem, politično korektnost in izključevanje opozicije ali laično državo, odprto družbo, kjer vsak lahko izpoveduje svojo vero, svoja politična prepričanja in znanstvene ugotovitve? Bolj, kot vaše besede me zanima govorica vaših dejanj.
