Piše: Jordi Oriola Folch
Gonzalo Boye je odvetnik, specializiran za mednarodno kazensko pravo, ki zagovarja katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta (ki ga je španska vlada leta 2017 nezakonito odstavila s položaja in se iz izgnanstva bori za osvoboditev Katalonije).
V svoji najnovejši knjigi Boye govori o “Catalangate”, vohunskem primeru, ki ga je 18. aprila razkril New Yorker (1) na podlagi preiskave organizacije Citizen Lab, povezane z Univerzo v Torontu, ki je odkrila, da je bilo 65 katalonskih podpornikov neodvisnosti nezakonito vohunjenih z uporabo programov Pegasus in Candirú (2).
Španska vlada je zanikala, da bi bila s tem kakor koli povezana, in poskušala diskreditirati podjetje Citizen Lab. Nekaj dni pozneje se je izkazalo, da je šlo za dimno zaveso, in razkrilo, da so s programom Pegasus vohunili tudi za španskim predsednikom in več ministri. Skušali so razpršiti svojo odgovornost, vendar jih to ne razbremenjuje domnevnih krivcev za vohunjenje za Katalonci, čeprav je večina španskega tiska to izkoristila in o tem prenehala govoriti.
Nazadnje je španska vlada priznala, da je leta 2019 s programom Pegasus vohunila za 18 katalonskimi independentisti, kar je odobril sodnik vrhovnega sodišča Pablo Lucas Murillo. Gre za 18 primerov iz leta 2019, vendar gre za nove primere, saj se primeri, ki jih je odkril Citizen Lab, nanašajo na druge datume, in sicer iz let 2017 (1 primer) in 2020 (64 primerov), vendar ne iz leta 2019. Zato jih je treba dodati že odkritim: 65 + 18 = vsaj 83 primerov!
Primer vohunjenja za odvetnikom Boyeom nam pomaga razumeti, kako deluje pravosodje v Španiji. Sodnik Lucas Murillo je dovolil prisluškovanje Boyeu, hkrati pa je bil sodnik, ki je odločal o odvetnikovih pritožbah v zvezi z imuniteto katalonskih poslancev Evropskega parlamenta Puigdemonta, Comína in Ponsatija. Že takrat se je Boye poskušal pritožiti zoper tega sodnika zaradi pomanjkanja nepristranskosti zaradi objave in izjav proti katalonski neodvisnosti, vendar je sodnik odločno branil svojo nepristranskost. Zdaj vemo, da je sodnik dopoldne dovolil vohunjenje za odvetnikom, popoldne pa je odločil o njegovih pritožbah.
Poleg tega lahko sodnik v skladu s špansko zakonodajo dovoli prestrezanje komunikacij, nikakor pa ne more dovoliti tega, kar omogoča Pegasus: dostopa do celotne vsebine mobilnega telefona (komunikacije, dokumentov, videoposnetkov, fotografij …) in tudi nadzora nad njim (aktiviranje kamer in mikrofonov, pisanje ali brisanje e-pošte …). Poleg tega morajo biti ti podatki vedno pod sodnim nadzorom, medtem ko pri Pegasu podatke nadzoruje izraelsko podjetje NSO zunaj EU, ki po navodilih plačnikov okuži mobilne telefone.
Medtem ko so za Boyeom vohunili, je na primer med drugim zagovarjal sirske voditelje, ki so jim sodili in jih obsodili v Nemčiji. Izraelsko podjetje je imelo v lasti informacije, o katerih so govorili on in njegove stranke. Ali smo lahko prepričani, da te informacije niso bile uporabljene?
Resno je, da želi odbor Evropskega parlamenta, ki preiskuje zlorabe programa Pegasus, preiskati le Poljsko in Madžarsko, ne pa tudi Španije. Vemo, da je EU klub, katerega članica je Španija, Katalonija pa ne, vendar če EU ne želi biti soudeležena pri kršitvah državljanskih pravic evropskih državljanov, ne bi smela popustiti španskim pritiskom.
(1) The New Yorker: https://www.newyorker.com/magazine/2022/04/25/how-democracies-spy-on-their-citizens
(2) Amnesty International: https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/04/spain-pegasus-spyware-catalans-targeted/
