Piše: Aleš Guček, Ljubljana
Korziška zgodovina je zelo pestra v zvezi s kriminalom, od krvnega maščevanja (korziško vendetta), preko banditizma do današnjega reševanja kršenja zakonov na sodiščih in skakanja mimo napisanih otoških pravil. Primerjava s slovenskimi sodišči je namerna.
Ko sodniki pogledajo skozi prste zločincem, ki so rušili mirno otoško življenje, nastopijo nesojeni predstavniki naroda in popravijo, kar je zagrešilo sodišče. Enostavno sedeta dva na skuter in ob belem dnevu počita zločinca, ki se pelje v avtu. Časopisi pišejo, da policija raziskuje. Potem je vse tiho. Raziskovanje traja v neskončnost. Ali nas to spominja na Slovenijo? V Sloveniji nekdo od kriminalistov »preveč raziskuje« in lahko nesrečno pade z lestve ali balkona. Na Korziki pišejo imena žrtev in zločincev. V Sloveniji je to prepovedano, zlasti če gre za Cigana, muslimane, in da smo enaki, tudi imen drugih ne. V socializmu so v časiposih pisali imena in priimke, ker je bilo to koristno. Nekateri se pač niso hoteli videti v medijih in je bilo nekaj zločinov manj. Nato so morali novinarji pisati ime in začetnico priimka. Neki novinar je namerno pisal, da je Slovenec Muharem A. storil kaznivo dejanje.
Ko korziška policija preganja domačina, ki je zaveden otočan, pa ni storil hudega dejanja, nenadoma ponoči eksplodira policijska postaja. Storilci vedno pazijo, da ni nikogar v objektu. Ko korziški sodnik obsodi za manjše (ne)dejanje zavednega Korzičana, nastane velik rompompom.
Domačin nabavlja in preprodaja na otoku drogo. Nekajkrat ga opozorijo sosedje, naj neha, ker imajo vsi otroke. Ko ne neha – »šus« v glavo. Bogataš, lastnik velike jahte, je agresivno prisiljeval, da mu morajo lastniki restavracij in bifejev plačevati varovanje. Poleg tega se ukvarja z umazanimi posli, kar je na Korziki nepisano pravilo prepovedi. Sodišča ne reagirajo. Ponoči se je jahta zasidrala v zalivu Porto Vecchia. Po polnoči so se gostje na jahti, malo nabiti od šampanjca, odvalili v kabine. Lastnik je še malo posedel in pil še en kozarček penine. Od nekod se je približal manjši gumenjak, počil je strel in zbogom, tajkunski poslovnež. Nihče ne tuli Korzika je božja!, kaj šele Alahu akbar! Ali Alahu šuker!, kar odmeva po moji Evropi. Vprašanje: Kdaj je v zadnjem času kristijan meni nič tebi nič ubil nekaj mimoidočih na ulici?
Maročani so integrirani z domačini, pridno delajo in vsi imajo mir. Pa se je zgodilo, da so Maročani napadli dva belgijska turista v zalivu blizu kraja Sisco, ker sta fotografirala muslimanke, ki so šle v morje zakrite in oblečene v obleke. Mladi Korzičani so se postavili v bran Belgijcema, pa so jih Maročani napadli, eden celo z nožem. Fant je stekel po očeta mesarja, ogromnega možarakarja, in še po nekaj odraslih. Nabunkali so Maročane, eden je celo obležal, tisti z nožem v roki. Sodišče je zasedalo v enem tednu in v enem dnevu razsodilo. Sejali so od 15. ure do dveh zjutraj, so pisali časopisi. V enem dnevu so rešili obtožbo. Pri nas bi seveda po želji sodnic zapadla, če bi bil obtoženi desnosučnež. Mimogrede: Moške kvote na slovenska sodišča! Maročane so obsodili na zapor, enega celo na 18 mesecev. Domačini so si prislužili pogojne kazni. Ko sem v tem kraju v bifeju vprašal znane domačine, kaj mislijo, niso pljuvali čez sodišče, ker so obsodili sovaščane, temveč so rekli, da je prav. Sicer so priskočili na pomoč, a ne bi smeli vzeti pravice v svoje roke in urejati zadeve namesto žandarjev.
Korzika ne pusti tujcem, da vlagajo velike denarje v nepremičnine, zlasti ne v turistične zmogljivosti. Prijatelju, upokojenemu kapitanu tovorne ladje, sem rekel, da je sreča, da Rusi ne gradijo na Korziki. Rekel mi je, da je leta 2022 prišel Rus in agresivno prisiljeval domačine, da mu prodajo zemljo. Tudi njega, ki ima ob morju veliko zazidljive zemlje. Odločno so mu rekli ne in naj gre domov. Rus ni odnehal in postal še bolj samopašen. Odpeljal se je z avtom v notranjščino in med makijo naletel na kroglo. Nobenega Rusa in tudi drugega z vrečo denarja ni bilo več.
Da ne boste mislili, da podpiram nasilje. Sem proti smrtni kazni, tudi za najhujše zločince. Naj gnijejo v zaporu! A korziški model je, kot kaže, edini uspešen. Tam ni kraj, ni pretepov, ni beračev, zidajo nizke objekte razen v dveh velikih mestih, gradijo in popravljajo ceste z državnim in otoškim denarjem. Ni ga, kljukca, ki bi sklepal anekse po slovensko, ki bi štel denar, in ko bi imel suhe prste, te pomočil v lepilo in ga štel naprej. Boji se, da bo nekdo držal kazalec na petelelinu pištole. Ko bi se vsaj našel kdo, ki bi Korzičane povabil v Slovenijo, da naredijo red. To ni klic k uporu, le pobožna želja. Morda pa ga bomo sami. Sicer pa verjamem v volitve, le volivce bi bilo treba zamenjati, ker jim sivih celic ne moremo.
