Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Pred 34 leti, ko se je zgodil nek (formalni) iz totalitarizma v demokracijo, so si mnogi naivno predstavljali, da se bo s tem avtomatično vse spremenilo, da smo s komunizmom dokončno opravili, da imamo zdaj resnično demokracijo.
Danes ugotavljamo, da se komunizma še zdaleč nismo osvobodili, se ga znebili, imamo velike težave z novimi obrazi (posledica obstoja globoke države), ki povzročajo stagnacijo Slovenije. Globoka država (para-država) – strukture, omrežja realne politične (kapitalske) moči – vse podedovano od komunizma. Tlači nas mora polpretekle zgodovine (povojni poboji), komunistična revolucija je v narod zasekala številne še nezaceljene rane in ga razklala na dva sovražna tabora. Desni politični pol večino krivde za vse to zlo, ki nas hromi, vidi v komunizmu. Vendar, komunizem je samo posledica, tukaj bom skušal nakazati, da temeljni vzrok vsega tiči v racionalizmu in modernizmu, gre za znanja in ideje, ki so ustvarile moderno dobo oz. našo racionalistično, industrijsko civilizacijo. Racionalizem in modernizem namreč vodita v ateizem, komunisti so (bili) ateisti, ker so najbolj dosledni racionalisti. Komunizem je sin razsvetljenstva, kot ugotavlja Chantal Delsol v »Koncu krščanske civilizacije« – on je proizvod moderne dobe. Iz vsega pa sledi, da bodo komunistične ideje obstajale, dokler bosta obstajala racionalizem in modernizem: ker mu je spodletelo po nasilni (revolucionarni) poti, komunizem danes zadobiva druge pojavne oblike, kot so kulturni marksizem, progresivizem, woke in LGBT ideologija, prebujenstvo – kar vse se danes kot rak razpreda po vsem Zahodu. Iz vsega sledi tudi, da je komunizem v njegovem bistvu mogoče premagovati le s premagovanjem racionalizma (kuge naše dobe) in modernizma. Komunizem bo obstajal, dokler bo obstajala moderna.
Vendar, moderni dobi se čas izteka, živimo v njenih poslednjih časih, kot razkrije Jezus v knjigi RŽVB. Ta civilizacija res zahaja v vedno nove krize, vidim jih kot odraz njenega propadanja. Ta propad pa v veliki meri kot posledico dejstva, da njene poganske države ne funkcionirajo več na zakonih, temelječih na Dekalogu, ampak na neki bistveno drugačni morali – odraz tega je npr. zakonodaja glede splava in evtanazije. Če večina v družbi podpira takšne zakone, je to povsem jasen simptom ne-krščanske družbe. Razni krivični zakoni, brezpravje in družba, ki se ne ravna po Dekalogu – vse to povzroča nered, kaos, in zaradi tega te (zahodne) družbe delujejo vedno teže.
Rešitev iz tega (tudi osvoboditev od komunističnih idej) zato vidim v premagovanju racionalizma in modernizma, kar pomeni: v neki novi dobi z nekimi novimi znanji in načinom mišljenja – kar ne bo vodilo v ateizem. Racionalistična, industrijska civilizacija je v propadu, iz številnih razlogov, treba bo začeti graditi novo obliko civilizacije.
Moderna je povzročila zaton krščanske civilizacije. Ali pa tudi konec krščanstva? Ne, ustvarila pa je stanje, ko so kristjani postali manjšina sredi pretežno poganskega sveta. To stanje pa bo za krščanstvo prineslo tudi veliko pozitivnega. Če se cerkvene oblasti ne bodo več povezovale s politično oblastjo, se bo s tem prenehal »prevrat krščanstva«, se pravi, ne bo več prihajalo do pačenja, izkrivljanja resnice Razodetja. Tudi to pa bo omogočilo premagovanje racionalistične kuge, ki je v moderni prodrla tudi v Cerkev. Stanje nereda v svetu bo namreč vzpodbudilo ljudi k iskanju novih poti do resnice o dogodkih sveta, s pomočjo tega, kar prihaja od Duha, kar spet pomeni premagovanje racionalizma – a pri tem je treba uporabljati izvorno, ne-sprevrnjeno krščanstvo.
Za zaključek: znanja, ideje, instituti (demokracija, šolski sistem, tržno gospodarstvo), način mišljenja in življenja, kar vse je prinesla moderna (ki jo vidim kot prehodno, kot izhod iz srednjeveške paradigme, a še ne-zrelo, pubertetno), so nas po nekem trajanju in razvoju privedli v neko slepo ulico, v začaran krog, v katerega se je ujela civilizacija (in tudi Slovenija), izhod vidim edino v neki novi, po-moderni, zrelejši dobi (kot odraslost preraste puberteto), v začetku izgradnje bistveno drugačne oblike civilizacije, in tega ni mogoče izpeljati po politični poti, nova doba se bo začela spontano dogajati v notranjosti ljudi.
