1.2 C
Ljubljana
nedelja, 29 januarja, 2023

(PISMO BRALCA) Odmev na intervju

Piše: Franc Bešter

Uvod

Gre za intervju z Guyem Consolmagnom, duhovnikom in znanstvenikom, planetarnim astronomom in specialistom za asteroide, direktorjem vatikanskega observatorija, objavljen v zadnji Demokraciji in tudi v  Družini.  Glavna tem v njem je odnos med znanostjo in vero, ki sta bili dolga stoletja v nekem sporu, začenši s »primerom Galileo«. Kar ni slučaj, on je na nek način oče moderne astronomije in nasploh moderne fizike – ker je izumil spoznavno metodo, v kateri igra ključno vlogo merjenje. Ta znanost je potem doživela velik vzpon v razsvetljenstvu (18. stol.), vsekakor se je z empiričnimi znanostmi v tej civilizaciji pojavila neka alternativa veri in Cerkvi. Consolmagno zagovarja tezo, da si znanost in vera ne nasprotujeta, ampak si lahko medsebojno pomagata in se dopolnjujeta. Toda, kaj je resnica? Mislim, da ta odnos med znanostjo in vero še vedno ni razčiščen, in dejstvo je, da danes mnogi še vedno zavračajo vero v imenu znanosti.

Guy Consolmagno zagovarja tezo, da je Bog, ko je ustvarjal vesolje, vanj položil zakone, po katerih le-to deluje, in znanost jih sedaj odkriva in z njimi opisuje naravo. Boga lahko spoznavamo tudi skozi naravo: kakor človeka spoznamo po njegovih delih, tako spoznavamo Stvarnika po njegovem stvarstvu, Boga lahko gledamo tudi skozenj. S tem se sicer strinjam, vendar, ali znanost s svojo spoznavno metodo (eksperiment, objektivno opazovanje, merjenje) res odkriva naravne zakone? In še: ali je njena metoda vsemogočna, ali se ji morda nekje ne postavljajo meje? Iz Guyevih besed veje neko prepričanje o njenem nenehnem (ne-omejenem) razvoju, napredku. Tega dvojega se nameravam tu na kratko dotakniti.

Ta znanost vodi v ateizem

Iz njegovih besed je mogoče razumeti kot da moderna znanost ne vodi v ateizem, kakor da je spor med znanostjo in vero premagan, presežen. Vendar pa je to površno razmišljanje, poglobljeno znanje, ki ga imajo (vsaj nekateri) znanstveniki, res ne vodi v ateizem, nasprotno, lahko vodi k veri v Boga. A eno je znanost, kakor jo npr. razumevajo poklicni fiziki, nekaj drugega pa je fizika, kakor jo razumevajo milijoni, da ne rečem milijarde ljudi, ki gredo skozi šolski sistem. Razlika med znanostjo, kakor se podaja in razumeva po neštevilnih šolah sodobnega sveta, in znanostjo, kakor jo razumejo fiziki, je namreč velikanska! Tudi ni težko videti, zakaj je temu tako: tam ni niti časa niti možnosti in pogojev, predvsem pa starostna (razvojna) stopnja ne dovoljuje, da bi stvari razumevali kot je treba, in v tem vidim jedro problema. Posledica je, da se stvari spoznavajo površinsko, polovično (ali še to ne), ob čemer pa si večina predstavlja, da vse razume in že vse ve. Kar pa je najbolj nevarno. In to je neko razumevanje znanosti, po katerem lahko ta (kakor pravi celo Guy) odkriva naravne zakone takšne kot so. Takšno gledanje namreč vodi v ateizem (brez-boštvo). Zakaj? Ker ustvarja nek pogled na svet, v katerem si je VSE mogoče (pravilno!) razlagati brez Boga, zgolj z naravnimi zakoni, ki jih poznamo, po katerih narava deluje. Navedel bom primer velikega poka (big-bang), ki je tudi omenjen v intervjuju. Fiziki so ustvarili (standardni) model takšnega začetka vesolja, po njem se je to začelo z veliko eksplozijo, s kroglico, ki se je večala, znana je celo hitrost tega širjenja in kaj se je dogajalo v prvih sekundah… . Kozmologi vedo, da je to zgolj teorija, model, na katerem lahko uporabijo matematiko kot orodje opisovanja. A večina ljudi se tega ne zaveda, zanje je vesolje res nastalo na ta način, se pravi brez Boga. Čeprav si je ta model brez Boga težko razlagati: težko si je predstavljati vso materijo in vse strahovite energije vesolja skoncentrirane v neki kroglici. In predvsem: od kod se je le-ta vzela, kdo jo je naredil??

Podobno je tudi z razumevanjem vsega področja fizike: večina si predstavlja, da so vse te enačbe, formule, ki so se jih naučili v šoli, pravi naravni zakoni, ki jih sedaj poznajo, in Bog tu ni več potreben za razumevanje sveta materije, celo ne za poznavanje načina nastanka vsega živega – le-to se je razvilo z evolucijo, iz enostavnih do kompleksnih oblik. Vendar pa fizikalne enačbe nikakor niso od fizike »odkriti naravni zakoni«. Kaj so potem, če niso to?? To so koristna miselna orodja, ki jih je fizika s svojo metodo, na osnovi nekega izkustva (eksperiment, opazovanje, merjenje) sama ustvarila.

V tem vidim nek velik problem, a tudi izziv sodobnosti: v nesposobnosti večine ljudi, da bi razlikovala med teorijo (podobo, modelom) in stvarnostjo (naravo) kot takšno. To stanje bi morali preseči, saj povzroča masovni ateizem in s tem mnoge negativnosti, ki iz tega izhajajo. V temelju tega (zmotnega) razumevanja je razsvetljenski racionalizem, ki postavlja Razum na prvo mesto, in ta Razum lahko RAZSVETLI temo sveta – z resnico o njem, iz tega potem izhaja neka filozofija, po kateri je človek sposoben odkrivati naravne zakone, ki so resnica o naravi. Večina ljudi torej razumeva znanost na tej ravni – kot racionalistično filozofijo, ne toliko kot »znanost« (kot jo razumejo znanstveniki), in bojim se, da se danes (po šolah) ta racionalistična znanja ravno zato zlorabljajo, v namen miselnega vkalupljanja mladih, ravno zato – ker vodijo v ateizem.

Bojim se zato, da tudi Consolmagno boleha za racionalizmom – ker verjame v odkrivanje naravnih zakonov. Na to kaže tudi neko verjetje, ki veje iz intervjuja, neka njegova vera v neomejen napredek in razvoj znanosti. Tu meja namreč ne sme biti, sicer bi »božanski Razum« na neki točki moral priznati svojo nemoč in svojo omejenost. Ta Znanost je namreč delo tega Razuma, rodila se je takrat, ko je bila rojena njena spoznavna metoda, in ta metoda je delo Razuma. Vendar, ali je ta metoda (eksperiment, merjenje) res vsemogočna?

Ta znanost priznava samo tisto, kar je »dokazano« – s to metodo. In tu je nekaj ključnega merjenje, ki je neka oblika opazovanja: merjenje je postopek, s katerim povečamo natančnost opazovanja velikosti (nečesa), količin. Se pravi, česar ne moremo opazovati, ne moremo meriti, iz tega sledi, da meje te znanosti obstajajo, določene so z možnostjo našega opazovanja (stvari). Temu opazovanju se pa danes zarisujejo meje, na področju največjega (vesolje) in najmanjšega (delci), sicer večamo moč (doseg) teleskopov (James Webb!) in »mikroskopov« (trkalnikov), dobivamo goro podatkov, a nepojasnjenih stvari je vedno več, razne teorije in hipoteze, ki se ob tem porajajo, pa so vedno manj zanesljive in uporabne. Tudi pri »big-bangu« ni moglo biti nikogar, ki bi takrat vse to opazoval, ki bi stvari meril! Osebno sem prepričan, da se bo sicer neka podoba sveta, ki jo je ta znanost zgradila, sicer še dopolnjevala in dograjevala, vendar v tej podobi ne bo ničesar več bistveno novega.

Betlehemska zvezda

Ta je bila tudi omenjena v intervjuju, in o njej naj bi bilo več teorij. In zdaj, ob Božiču, je spet aktualna. Ona je bila znamenje na nebu – za Kristusovo rojstvo. Mislim, da je bila ona Halleyev komet, ki sem ga imel možnost opazovati tudi sam l. 1986 – na zahodu, zvečer. On se približa Zemlji vsakih 77 let (natančneje 76 let in pol), od Kristusovega rojstva do 1986 se je približal 26-krat, če 1989 delimo s 76.5 dobimo 26, torej je bil blizu Zemlje tudi nekako ob začetku našega štetja (ta začetek ni povsem točno določljiv!). Kakorkoli, l. 1986, v letu pojava kometa, se je v Bangladešu začelo pisanje knjig Vassule Ryden (RŽVB), ki jih Jezus (Beseda!) imenuje »večer mojega rojstva«, in jih on daje »za rešitev naše dobe« in »ker je racionalizem izzval njegovo moč«. Logično je zato, da je v njih tudi precej govora tudi o znanosti naše dobe in o racionalizmu, tukaj bom navedel le nekaj stavkov na to temo:

»Če te kdo zapelje z racionalistično filozofijo, ki temelji na načelih tega sveta, se bo v tebi kaj hitro ugnezdila kača (satan). Racionalizem je od kneza teme, in tisti, ki živijo v temi, imajo med drugimi boleznimi tudi to bolezen (racionalizem). V vaših dneh satan prihaja z orožjem racionalizma (z znanostjo). Lažna modrost (znanost te dobe) je moje stvarstvo pripeljala v satanove mreže in moja jagnjeta spremenila v brezbožneže, razvratneže. Znanost bo še naprej orožje učenih proti meni.

Ne hodite pit vode človeških teorij, ki izvirajo iz racionalizma. Lažne teorije so mojo Cerkev spremenile v puščavo. Veliki odpad (od vere, Cerkve) je sad racionalizma. Spoznaj, da sta racionalizem in modernizem največja sovražnika moje Cerkve, ker vodita v ateizem.

Prihajam, da bi našel stvarstvo v rokah hudiča, ki ga hrani z racionalizmom, brezbožnostjo in krivičnostjo.«

Bodimo pozorni: Kristus (Bog, ki naravo in to znanost v popolnosti pozna!) znanost naše dobe imenuje »lažna modrost«. To nujno pomeni, da v tej znanosti ni resnice (o vesolju, o naravi), zato so njene teorije »lažne«, zato so »voda«, ki naj je ne hodimo pit. In pove, da so lažne teorije in razlaga za nas strupena hrana: ker nas okužijo z racionalizmom, ki je smrtonosen za dušo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine