Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Litij je zaradi t. i. »zelenega prehoda« postal strateška surovina in kovina, jasno, ker je nujno potreben za baterije in akumulatorje. Akumulator: električni avto je postal »paradni konj« zelenega prehoda. Danes je Nemčija v krizi predvsem zaradi krize svoje avtomobilske industrije, ta pa je zašla vanjo predvsem zaradi konkurence: cenejši kitajski električni avtomobili so preplavili evropski trg. Posledica kitajske politike: s tehnološko prevlado doseči politično prevlado v svetu. So seveda še drugi vzroki za nemško krizo: Nemčija se je odločila za obnovljive vire, a ker veter ne piha vedno in sonce ne sije vedno, se cena elektrike zato včasih požene v nebo, zaradi tega Nemčija in sploh Evropa izgubljata konkurenčnost.
Vrnimo se k električnim avtomobilom. Pri njih se pokaže protislovnost in neka slepa ulica »zelenega prehoda«. Avto: človek se noče odpovedati tej pridobitvi moderne dobe, avto mu je podaril udobje in mobilnost, in države ne enemu od stebrov svojih gospodarstev. A pri njih se bodo pojavili (se že pojavljajo) problemi s surovinami in energijo. Ključna surovina – litij. Njegove zaloge so omejene, poleg tega ima Kitajska lastništvo nad 80% zalog. Pridobivanje litija iz rude je umazano, uničuje okolje in zahteva neznanske količine vode Litija bo enkrat zmanjkalo, prav tako drugih, razmeroma redkih kovin, potrebnih za proizvodnjo avtomobilov: bakra, cinka, niklja, kobalta… . In od kod »zelena elektrika« za milijardo avtomobilov? Od OVE zagotovo ne. Od jedrske? Potem bi v Sloveniji samo za pogon avtomobilov potrebovali eno JEK.
Poleg tega se mi pri tej skrbi za podnebje, s prehodom na elektriko, zdi nekaj hudo narobe še z drugih vidikov. Znano je npr., da 40 velikanskih turističnih križark (plavajoča mesta s 5000 ljudmi na krovu) pokuri toliko kot vsi avtomobili na svetu. In potem je tu še ves letalski promet (vsak trenutek je v zraku 20 milijonov ljudi!). Ali ne bi bilo bolj logično in ekonomično najprej ukiniti ves ta luksuz?? Mislim, da vem, zakaj tega ne storimo: ker bi bili s tem usodno prizadeti vsa ladjedelniška in letalska industrija in seveda ves svetovni turizem.
Zato mislim, da pri električnih avtomobilih ne gre toliko za boj proti podnebnemu zlomu, ampak so zadaj bolj drugi interesi. Gre za boj za tehnološko in s tem politično prevlado v svetu, v katerem Evropa v zadnjem času izgublja. Možno se mi zdi celo, da so Evropo in zlasti Nemčijo spravili na pot zelenega prehoda predvsem zato, da bi ju gospodarsko spravili na kolena. Nelojalna konkurenca, če Kitajska proizvaja elektriko »po starem« in zato na dosti cenejši in zanesljivejši način. Pokaže se, da je problem podnebja kot globalni problem rešljiv le globalno. Dokler bo na planetu obstajala ta tekmovalnost – med firmami, državami in sistemi, se mi zdi nerešljiv. Zemlja bi potrebovala neko enotno Vlado, vsaj kar se tiče proizvodnje in porabe energije. Nasploh pa mislim, da je ta (tehnološka) civilizacija zašla v številna notranja protislovja in brezizhodnosti. V tako številne težave, da rešitev zanje ne vidim v raznih novih tehnologijah, ampak v prehodu v novo obliko civilizacije z nekimi drugimi, višjimi cilji in vrednotami, kjer vrlina ne bosta pohlep in potrošnja, ampak odpoved in varčevanje.
