Piše: mag. Mirko Macher
Morda moja stroka ni primerna za pisanje o tako resni temi kot je Kriza ustavnih institucij, a glede na to, da sem bi na začetku tega tisočletja predsednik Demokratske stranke Slovenije, v dokaj tesnem stiku z dr. Francetom Bučarjem, nekaj malega tudi izkusil, videl in doživel, tako da lahko z distance visokega strokovnjaka v gospodarstvu še v socializmu in z vidika 25-letnega tranzicijskega podjetnika tudi kaj pokomentiram. Glede na to, da sem magistriral z naslovljenim delom Motivacija in stimulacija – osnovi za razvoj kadrov, 1992, UM FOV Kranj, pri mentorju prof. dr. Stane Uhanu, torej sem nekaj tega tudi strokovno predelal, imam tudi nekoliko razgledanosti za komentiranje slovenske realnosti.
Kdo je najbolj primeren za komentiranje krize države, v kateri se Republika Slovenija nahaja, in se tega končno tudi zaveda, je seveda odprto vprašanje. Morda pravniki, ki so povsod zraven, pa zgodovinarji, sociologi, psihologi, ali nenazadnje organizatorji – izobraževalci – kadrologi, kar sem sam, in mnogi drugi. Osebno sem prepričan, da bi krizo ustavnih institucij, iz vidika vodenja, moral resno obravnavati krizni management z mednarodno strokovno zasedbo, saj se doma nismo sposobni pogovarjati tako obremenjeni s preteklostjo, kot smo.
Če gremo po vrsti:
Predsednik države in prvi mož države sta postala zakonca v sodnih postopkih, da ne komentiram, kar je že obširno napisano v verodostojnem delu prof. dr. Rada Pezdirja.
Predsednik Vlade Republike Slovenije je moralno najbolj sporna oseba, kar jih je doslej zasedalo to funkcijo, in je popolnoma neprimerna oseba za opravljanje vodenja izvršilne veje oblasti. Predsednik Vlade RS je neverodostojna in moralno neizpričana oseba, ki tako deluje in se norčuje iz slovenskih državljank in državljanov. Opravljanje državniške funkcije je na najnižji možni točki iz vseh vidikov operativne namenskosti te funkcije, da ne govorimo o njegovem neverodostojnem poseganju in vtikanju v druge veje oblasti.
Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije je iz psihoanalitičnega aspekta najmanj potrebna resne obravnave strokovnjaka, saj je cerebralna disfunkcija skozi njeno emocionalno delovanje vidna tudi ljudem, ki nismo stroka. Vodenje zakonodajnega telesa države je torej v upravljanju samovoljne ženske in v rokah nekooperativne osebe. Gre torej za predsedničino izstopajočo čustveno motnjo, na kar želim opozoriti.
Predsednik Državnega sveta RS je edini verodostojen in zaupanja vreden predstavnik iz ustavnega miljeja opredeljenih institucij, ki pa ima tako omejeno moč, da se ga niti ne jemlje v resen obzir. Poleg tega je tendenca Vlade RS, da se s spremembo ustave države to institucijo nadzora enostavno ukine, ker je moteča.
Nazadnje, kar je ključno, se kriza ustavnih institucij izkazuje v nesposobnosti delovanja sodne veje oblasti, kamor se v prvi vrsti prišteva še ideološko okuženo tožilstvo in drugi nadzorstveni organi, saj ti bolj pogledujejo proti nesposobnemu vodstvu države, kako in kaj naj naredijo, da bo vse lepo in prav, in da se jih kot moralno in sicer oporečne pusti pri miru. Torej, neprečiščeno sodstvo in odvisno sodstvo, ki se je sicer končno rešilo ideološkega nestrokovnega nastavljenca, s sumljivim strokovnim nazivom, je sploh katastrofična zapuščina, ki za seboj pušča pravi pravni kaos, da o nesposobnosti delovanja, skozi oči evropskih institucij, niti ne razpravljamo.
Ustavno sodišče Republike Slovenije, po zadnji razsodbi v zadevi RTV – zakonodaje, praktično ne obstoja več, saj je postalo ekspozitura Globoke države, kjer se odloča le po inerciji zaukazane partijske linije, ki se je desetletja usposabljala po sovjetskem modelu upravljanja sodišč in tožilstva, kamor po vzpodbudo često odhajajo sodobni putinisti iz Slovenije, torej najvišji upravljavski kadri države.
O krizi v Sloveniji niti ne govorijo v Evropi, čeravno so obveščani, le nasmihanje državnikov, ki itak niso nikjer idealni, je še nekoliko prizanesljivo, tako npr. v Berlinu, na Dunaju, v Parizu, Rimu … še najbolj nas cenijo v Moskvi, dočim se Beograd in Zagreb cinično nasmihata in delujeta ter izrabljata takšno stanje sebi v prid, saj takšne priložnosti za neposredno napajanje v slovenski državni blagajni itak kmalu ne bo več, saj tudi Slovenije kmalu ne bo več, ker se sesuva sama v sebe …
mag. Mirko Macher, z.r., Radovljica Most na Soči
