Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Tu nameravam napisati nekaj o globinskih vzrokih vojne. Vzrokov je seveda veliko in številne od njih poznamo. Vojna je neko dogajanje v družbi in zgodovini, in vsako dogajanje je nekaj silno kompleksnega. In vsako dogajanje je posledica nekega predhodnega dogajanja.
Tako tudi ta sedanja vojna v Ukrajini, je posledica nekega dogajanja v naši civilizaciji v najmanj zadnjih sto letih, začenši s prvo svetovno vojno in oktobrsko revolucijo. Kot glavni vzrok zanjo vidim zlom komunizma in razpad tega imperija. Večkrat pozabljamo, da je do tega zloma prišlo predvsem zaradi gospodarskega zloma, do tega pa predvsem zaradi tehnološke prevlade Zahoda nad tem sistemom. Poraz v hladni vojni. Seveda so bili tudi drugi vzroki, kot npr. imperializem političnih elit, fašistični režim, ki razume le jezik moči, demokratična prozahodno usmerjena država na pragu avtokratske ruske federacije, njena naravna bogastva, ruska manjšina na tem ozemlju… – in ko več takšnih dejavnikov v nekem času in prostoru sovpade, se vname požar.
V tem prispevku nameravam nekoliko osvetliti še en dejavnik, ki povečuje nevarnost za vojno, in to je moderna tehnika, o njej kot visoko razvitih orodjih (VRO) sem tu že precej pisal zato bom tu določene stvari samo zelo na kratko ponovil, nakazal, zakaj je to še en dejavnik za vojno.
Moderna je izvedla zadnjo revolucijo v razvoju orodij, naredila prehod od enostavnih k VRO, in ona so postala alfa in omega naše civilizacije, ki se je razširila na ves svet, ravno zaradi njih. Iz tega pa sledi, da ključno pogojujejo dogajanje v naši civilizaciji, in zato močno vplivajo tudi na takšno dogajanje kot je vojna. Vojne so sicer značilne za vso zgodovino, saj je človek zelo prepirljivo in popadljivo bitje, zato je bilo v vsej zgodovini na svetu le nekaj let miru, se pravi časa brez vojne. Vendar pa so vojne in način vojskovanja močno določala tudi orožja, zgodovina človeštva je tudi zgodovina razvoja orožja.
VRO kot orožja
Orožja so orodja za ubijanje (ljudi), to je dejstvo – v namen napada ali obrambe. Vojna je stanje, ko se ljudje medsebojno pobijajo, in je nadaljevanje politike z nasilnimi sredstvi, se pravi z orožjem. Mnogi govorijo o nesmiselnosti (absurdu) vojne, vendar pa politika z vojno skuša doseči neke svoje cilje, Putin je npr. izjavil, da je v tej vojni njegov cilj zavzetje Donbasa. S tega vidika ima vojna nek smisel, ker ima pred seboj neke cilje, a postavlja se vprašanje, če je uporaba nasilja za doseganje teh ciljev legitimna. In predvsem: ali ti cilji opravičujejo sredstva?? Sredstva nasilja namreč sprožijo strahotne, neizmerljive posledice, če pomislimo na vse mrtve in ranjene, na ruševine, na neizmerno trpljenje milijonov… . S tega vidika se nam vojna res pokaže za absurdno, vsekakor je napadalna vojna tudi z moralnega vidika povsem neopravičljiva.
Značilnost VRO (v primerjavi z enostavnimi orodji) je njihova velika raznovrstnost in mnogo večja učinkovitost, in to seveda velja tudi za orožja. Ta orožja kot VRO so močno vplivala na potek vojn, mnogokrat so odločala o zmagovalcu. In obratno: vojne so vplivale na njihov razvoj – so ga pospeševale. Izum topa in puške je povzročil zaton srednjeveških gradov na vzpetinah, a s tem so se vojne odvijale še vedno predvsem na frontah, vključno s prvo svetovno – a tu je že delovala železnica kot močan dejavnik. Izum motorja z notranjim izgorevanjem pa je omogočil tank in letalo – v tej luči je treba razumeti Churchillove besede, da je bil ta izum »najbolj črn dan v zgodovini človeštva«. Po svoje upravičeno, ker je omogočil totalno vojno, potekajočo na celotnem ozemlju, in v njej so začeli trpeti tudi civilisti. Hitler si morda ne bi upal začeti druge svetovne vojne, če se ne bi zanašal na svoje tanke in letala – ta tehnika je omogočila »Blitzkrieg«, in druga svetovna vojna je njihov razvoj močno pospešila. Med njo pa so izumili še nekaj: atomsko bombo in raketo. Ta izum je takoj po vojni preprečil Stalinu, da bi izvedel invazijo na Evropo, in pomagal vzdrževati ravnotežje jedrskega strahu v času hladne vojne. Atomska bomba pa močno vpliva tudi na potek sedanje vojne v Ukrajini. Najprej: dejstvo je, da se je Putinov poskus »Blitzkriega« zalomil, ta vojna se je sprevrgla v medsebojno izčrpavanje. A tega ne bi bilo, če na svetu ne bi bilo atomske bombe: v tem primeru bi Zahod kaj hitro obračunal z rusko vojsko in Ukrajino in njeno suverenost, ki temelji na mednarodni zavezi, ubranil.
VRO, ekonomija, politika
Kot sta bili v srednjem veku vera in politika samoumevno povezani, tako v povezanosti in medsebojni odvisnosti v moderni dobi delujeta ekonomija in politika. In VRO so bila izumljena predvsem v ta namen – kot sredstva proizvodnje, torej v namen učinkovitejšega in kvalitetnejšega zadovoljevanja telesnih potreb. Pri industrijski revoluciji (ki je v osnovi ena!) gre za razvoj VRO, in tržni sistem ta razvoj vzpodbuja: tehnično naprednejši je »konkurenčnejši«. Predvsem je v prednosti tisti, ki mu uspe izumiti nekaj res novega – toda ali se danes kaj res novega sploh še dogaja – razen bliskovitega vzpona UI??
Vendar, z uporabo VRO v proizvodnji so se povečala tudi tveganja za vojno, če pomislimo na prvo svetovno vojno: do nje je prišlo predvsem zato, ker je v Nemčiji do industrijske revolucije prišlo, ko je bil svet že razdeljen (na kolonije). Podobno je bilo z drugo svetovno vojno. Do nje je sicer prišlo iz več razlogov, predvsem pa zaradi poraza Nemčije v prvi in velikih reparacij. V nekem smislu je ona nadaljevanje prve. Vzrok je bil tudi v veliki gospodarski krizi, ki jo je izkoristil Hitler za pohod na oblast. V njej pa je šlo tudi za spopad med demokracijo in totalitarizmom. Tudi v sodobnem svetu se dogaja podobna polarizacija: med avtokratskimi in demokratičnimi državami za prevlado v svetu.
V tem razvoju VRO (znanstveno-tehnični napredek) v tej civilizaciji pa so se skrivale še dodatne nevarnosti in pasti, ki povečujejo nevarnost za vojno. To so racionalistične (empirične) znanosti, ki se jih učijo vsi, in ki širijo kugo racionalizma, in to je uporaba tehnike v tržnem sistemu, ki vleče množice v potrošniški materializem. Oboje, racionalizem in materializem, pa vodi v ateizem, ta pa v izgubo smisla in etičnih temeljev. Moralni propad pa je močan sprožilec za vojno – družba se znajde v kaosu.
Tu smo pri metafizični problematiki, zato bom uporabil določene resnice iz knjig RŽVB in Svetega pisma: o Bogu, duši, satanu. Zaradi nekih znanj je moderni človek izgubil vero v te stvarnosti. A za celovit pogled jih je nujno treba vključiti.
VRO, vojne in metafizično
Če izhajamo iz Svetega pisma, se »vse dogaja po božji volji«, torej tudi vojne. V končni fazi torej ni zadaj človek, ampak Bog, ker se dogaja zlo, pa je posredi še en (zelo negativen, temni) dejavnik: satan. Marija je Marii Valtorti med divjanjem druge svetovne vojne razkrila, da je naš (moderni) pogled na vojskovanje napačen: »Vi mislite, da se vojskujete na povelje nekaj mogotcev. Narobe! Satan je tisti, ki vleče niti«. Vendar, v knjigi RŽVB Jezus razkrije, da nas je on (satan) uspel prepričati, da ne obstaja – zato lahko deluje, ne da bi se ga bali.
Iz Svetega pisma sledi, da Bog nad moralno propadle narode pošilja kazni, da proti njim vzbudi sovražnike, vzrok za vojno je torej ta propad. V knjigi RŽVB pa piše, da se tisto, kar se (proti nebesom) dviga z Zemlje, vrača nazaj na Zemljo kot kuga, lakota in vojska. Zlo privlači zlo. Moderni znanost in tehnika pa sta močan dejavnik moralnega propada, ki kliče božjo jezo in kazen. Kazen kot vojna: vojna je pekel na Zemlji in v njej ni težko prepoznati delo satana, a tudi on je podrejen Bogu, ki je »Oblast sama«. Toda, če človek izziva Boga z nemoralnostjo, On dovoli zmaju, ki je tudi ubijalec, da izvrši kazen, in satan pri tem uporablja ljudi kot svoje orožje. Tudi te resnice sem povzel iz teh knjig.
