13.6 C
Ljubljana
sreda, 27 oktobra, 2021

(PISMO BRALCA) Evropa v krizi

Piše: Franc Bešter

Ta povezava, največji politični projekt v zgodovini, je danes v krizi, in mnogi se sprašujejo, če bo sploh obstala.

Izgrajevati se je začela z evropsko skupnostjo za premog in jeklo, in njeni trije (znani) ustanovitelji so imeli pred seboj predvsem naslednji cilj: da na njenem ozemlju ne bi spet prišlo do (svetovne) vojne, gre torej za grozljive izkušnje dveh svetovnih vojn. Vendar pa je ta ideja (združene Evrope) nastala še iz enega močnega razloga: iz potreb tehnološkega razvoja, zaradi mednarodne konkurenčnosti, nadaljnji napredek tehnike je namreč zahteval vedno več znanja, ljudi in kapitala, in posamezne nacionalne države so postale pri tem prešibke. Obstanek Evrope je torej v našem interesu, in EU se je že mnogokrat pokazala za zelo koristno. A njen nadaljnji obstoj utegne postati ogrožen. Zakaj? Poglejmo na poskuse poenotenja te celine v zgodovini, EU namreč ni prvi poskus.

Začnimo s Karlom Velikim. V zgodnjem srednjem veku, po veliki selitvi narodov, je ta vladar skušal te zelo različne narode poenotiti s krščanstvom, in je zato to vero velikokrat širil tudi z ognjem in mečem. Vendar, krščanstvo se je za Evropo pokazalo zelo pozitivno, res je postalo njen temelj in nekakšen »skupni imenovalec« te kulture. A evropski človek je to vero v veliki meri izgubil, iz znanih razlogov, in to je eden od vzrokov zatona civilizacije.

Evropsko celino sta skušala, z vojaško silo, poenotiti tudi Napoleon in Hitler, a nekako ni šlo, naletela sta na močne odpore. Vzrok je gotovo tudi čisto geografski: Evropa je močno razčlenjena celina, tvorijo jo predvsem polotoki, in še ti zamejeni z gorovji (Alpe, Pireneji), zato so njeni narodi skozi zgodovino ustvarili zelo različne tradicije, kulturo, navade, običaje… . Torej: v ozadju je zelo različna tisočletna zgodovina, in da je prišlo do brexita, ni slučaj. Britanija je celo otok in je imela tako drugačno zgodovino od celinske Evrope (pomorska velesila, imperij). In da danes nastajajo konflikti med »višegrajci« in »jedrno Evropo«, tudi ni slučaj. Zahodna Evropa ni doživela petdeset let komunizma.

Se pravi, te velike razlike tudi danes otežujejo delovanje te povezave. V nevarnost jo spravljata dve skrajnosti, zaradi katerih lahko razpade. Danes se namreč dogaja tretji poizkus njenega poenotenja, v veliki meri tudi nasilen, uvažanje migrantov, ki naj bi v Evropi ustvarili neko mešanico in s tem zmanjšali nacionalne razlike. Cilj je močno centralizirana, federalna Evropa, v to smer (totalne Oblasti) pa verjetno delujejo tajne prostozidarske lože. Kot reakcija na to se pojavlja druga skrajnost: gibanja, ki bodo skušala ohraniti kulturo, narod, državo, in v ta namen celo izstopiti iz EU. Zaradi tega se v vseh državah pojavlja tudi skrajna desnica, v Evropi lahko pride do državljanskih vojn. Podobna polarizacija se je vzpostavila tudi v ZDA.

Ali bo evropski ladji uspelo pluti med Scilo unitarizma in Karibdo separatizma? To je ključno vprašanje njenega obstoja.

Franc Bešter, Zg. Besnica

Zadnje novice

Sorodne vsebine